natisni
PDF

13. Vere ne smemo vsiljevati

Danes je bilo že zjutraj vse narobe. Ati je odšel prvi in ni pogledal, kako je z Lukom. Mami je bilo ponoči nekaj slabo, šele proti jutru je zaspala. Ko se je zbudila, je bila ura že pol osem, vsi pa so še spali. Kaj takega pa še ne. Saj je vedno vsak skrbel zase, prav danes pa so vsi računali, da jih pokliče mama.
Luka v naglici še hlač ni našel. Kam so izginile? No, očitno bo zamudil prvo uro. Jakob se ni veliko vznemirjal, ker bo zamudil le del telovadbe. Ivana pa je bila sploh zadovoljna, da ni bilo potrebno tako zgodaj v vrtec. Čistoprav bi ji bilo, če bi mama spala še kakšno uro.
Na hitro so pojedli, zmolili pa so kar v avtu. Končno se je jutranji nemir polegel in vsak se je lotil svojih obveznosti. A presenečenj še ni bilo konca. Ko so prihajali domov, jih je mama že čakala, a ne na vratih niti ne v kuhinji. Ležala je v postelji. Zaradi nosečnosti ji je bilo zopet slabo in glede na pretekle izkušnje se je odločila, da bo najbolje, če se za nekaj časa uleže. Otroci so že tako veliki, da jim lahko preda kuhanje kosila in pospravljanje perila. Seveda je največ padlo na Luka, zato je po prvem strahu, ali bo z mamo vse v redu, prišla na vrsto slaba volja, zakaj mora spet on prevzeti vso odgovornost. A z nekaj napora se je vse dobro rešilo. Po kosilu, ki ga je mama dobila v posteljo, so se zbrali ob njej, da se pogovorijo o šoli in naredijo načrt za popoldan.
Večer je bil na enkrat tu. Po šmarnicah so se še eno uro učili, pojedli večerjo in se spet zbrali ob mamini postelji.
Pogovor tokrat začne Ivana. Hoče vedeti, kako bo ime temu otroku, ki mami že zdaj nagaja. Ker se ne morejo zediniti, ali bo fantek ali punčka, naštevajo celo vrsto imen. Luku se ob tem porodi zanimivo vprašanje.
Takole začne: »V šoli smo se pogovarjali, da je krst pravzaprav kratenje človekove osnovne svobode.«
Jakob ga prekine: »Kakšne svobode? Kako naj bi vzel dojenčku svobodo, če je sploh še nima. Saj je v vsem odvisen od staršev. Kako mu lahko vzameš nekaj, česar nima?«  
Luka odvrne: »Mišljeno je v smislu, naj se, ko odraste, sam odloči, če želi biti krščen.«
»In kaj naj bo do takrat?«  vpraša Jakob. Luka molči.
Ati prevzame debato: »Verjetno ni težava v tem, ali je otrok svoboden ali ne. Bolj je pomembno vprašanje, kako sploh razumemo svobodo. Morda je najbolje, da vsak od vas pove, kaj je zanj svoboda,«  izzove otroke.
Luka začne: »Zame je svoboda v tem, da lahko o sebi in svojem življenju sam odločam.«
Jakob nekaj časa premišljuje, nato pa reče: »Zame je svoboda, da delam tisto, kar mi je všeč.«
Nato pohiti še Ivana: »Meni je pa čisto v redu, če starša skrbita zame. Kaj pa je svoboda, to je zame pretežko.«
Ati se nasmehne in pravi: »Bog je dal otrokom največ modrosti. Vse ste povedali sami. Mlajši kot si in bolj kot si odvisen od staršev, bolj je tvoja svoboda v tem, da oni poskrbijo zate. Potem te počasi naučijo, kaj je dobro in kaj slabo. Počasi se naučiš izbirati in odločati za dobro. Ne delaš več samo tistega, kar ti paše, ampak skušaš delati tisto, kar je prav. Ko pa odrasteš, si sposoben odločati o svojem življenju.«
»Ampak otroka potem starši čisto zaznamujete,«  protestira Luka.
Ati se na njegovo presenečenje strinja: »Da, tako je. Tudi kateri jezik boš govoril, smo določili namesto tebe. Kako te bomo vzgajali, smo odločili namesto tebe. In tudi v kakšni veri boš odraščal, smo odločili namesto tebe. Ampak ne zato, da bi ti svobodo vzeli, temveč da bi te nanjo pripravili. Sedaj pa se vedno bolj sam odločaš, kaj boš naredil iz svojega življenja.«
Ivana ne sledi več: »To je pretežko zame. Raje mi povejte, kaj je krst in kaj se pri njem zgodi z otrokom.«
Mama razloži: »Otrok po zakramentu postane del občestva, Cerkve. Krst je prvi od sedmih zakramentov. Pri njem dobiš krstnega zavetnika, svetnika, ki se mu potem, ko se ga zavedaš, lahko priporočaš.«
Ivana se spomni: »Moja zavetnica je bojevnica Ivana Orleanska.«
»Moj zavetnik pa je apostol Jakob in tvoj Luka je evangelist,«  doda Jakob.
Luka pa vpraša: »Zakaj rečemo, da se izbriše izvirni greh. Saj se nič ne zgodi.«  
Ati pojasni: »Na videz smo seveda isti, a krst je začetek novega življenja, kot pri semenu. Samo če ga neguješ, bo kaj zraslo iz njega. Tudi s krstom je tako, saj nam podarja začetek. Iz tega začetka lahko z Božjo milostjo oblikujemo podobo Božjega otroka v nas in postajamo vedno bolj sveti.«
Ivana je z mislimi še vedno pri svoji zavetnici: »Ko bom velika, bom tudi jaz bojevnica,«  reče.
Ati se ji nasmehne: »Že sedaj se moraš boriti za dobro in premagovati slabo. S krstom si bila potrjena v dobrem in v tem moraš nadaljevati. Ko si bila čisto majhna, smo zate o vsem odločali starši, sedaj pa se že sama odločaš ali boš marljiva ali lena, skrbna ali sebična.«
»Ali je bila tudi devica Marija krščena?«  zanima Ivano.
Mama mora nekoliko pomisliti. Nato pravi: »O njenem krstu ne vemo ničesar, vemo pa, da jo je Bog obvaroval izvirnega greha. Da bi lahko bila Božja mati, jo je že v telesu njene matere obvaroval izvirnega greha. Najbrž nam je težko razumeti, a pri krstu se izvirni greh izbriše tudi nam. To je res velik dar. Prosimo danes Marijo, da bi bili zvesti svojemu krstu.«

argaiv1933

Marija, obvarovana izvirnega greha, prosi za nas.

Naloga:
Prosi starše, naj ti pokažejo tvojo krstno svečo, prtiček, fotografije … Povabi svoje krstne botre na piškote in čaj in skupaj odidite k šmarnicam.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information