natisni
PDF

20. Marija, mati duhovnikov

Jutro je bilo čudovito. Kot da bi Sveti Duh, o katerem so se sinoči pogovarjali, danes pri Praznikovih dobil še več prostora. Otroci so se brez težav spravili v šolo in vrtec, starša sta odšla v službo brez slabe volje, čeprav zadnje čase oba ugotavljata, da postaja na delavnem mestu zelo naporno. Odnosi so tudi tam zahtevni.
Če pravi pregovor, da se po jutru dan pozna, pa danes žal ni bilo tako. Popoldne je zavel drugačen veter. Prvi je prišel iz šole Jakob. Bil je tako nataknjen, da je vsakega speklo, če mu je prišel blizu. To je prva izkusila Ivana, ko se je vrnila iz vrtca. Vesela, da je zdrava, je s svojim dobrim razpoloženjem razdražila Jakoba. Mimogrede jo je spotaknil. Padla je in se tako prestrašila, da joka ni bilo konec. Nazadnje je užaljena in jezna hodila po sobi gor in dol. Tedaj je prišel domov Luka, ki je bil zaradi tésta v šoli podobno nataknjen kot Jakob. Razjezil se je na Ivano, naj se cmeri kje drugje, češ da on potrebuje mir.
Kot naročeno, je v ta direndaj in slabo voljo stopil še ati Jože. V službi je bilo spet naporno, zato ga je nered v veži še toliko bolj spravil v nevoljo. »Kdaj vas bom naučil, da je potrebno čevlje spravljati na polico,«  se je jezil. Ozračje se je od napetosti elektrilo, ko se je vrnila še utrujena mama. Hvala Bogu, pri njej kri zavre nekoliko počasneje, sicer pri Praznikovih danes ne bi bilo kosila.
Ko so se odpravljali k šmarnicam, se je spet začelo. Jakob je protestiral, da ne gre k šmarnicam, pa če se vse podre. Celo atiju ni uspelo, da bi to trmo ustavil. Ker ni šlo na trdo, je pristopila mama in Jakobu rekla, naj že vendar pove, kaj se mu danes dogaja. V joku je dejal, da so ga sošolci zafrkavali, kako pobožno se je včeraj držal pri maši. Da bo zagotovo župnik, če ne celo škof, so mu še rekli. Mama ga je potolažila, da se tako hitro to ne zgodi. Rekla mu je še, naj ga ne skrbi in da se bodo o vsem pogovorili po šmarnicah. Potem je nekako šlo. Poleg mamine spodbude je pomagalo še to, da si je želel videti sošolko, ki ga je danes edina zagovarjala pred fanti.
Po maši je spet zavel jutranji veter in v hišo se je naselil nov mir. »Hvala Bogu,«  je vsem odleglo. Zvečer bo lahko pogovor normalno stekel.
Po večerji Jakob začne: »Mama, kako nekdo postane župnik in kako škof? Ne vem, kaj naj rečem sošolcem, ki pravijo, da sem kot ministrant že na poti tja.«
»Kaj pravita vidva, Luka in Ivana, kako postane kdo župnik?«  vpraša mama.
»Najprej je ministrant, potem pa ga škof naredi za župnika,«  je prepričana Ivana.
Jakob skoči pokonci: »Jaz ministriram, ampak ne bom župnik, nesramnica! Sedaj se pa še ti norčuj iz mene. Jaz ne bom župnik in pika!«
Mama Mojca odvrne: »Če bi vsi ministranti postali župniki, bi nam ne manjkalo duhovnikov. Tako pa je, kot veste, ravno letos dobil naš župnik nalogo, da vodi še sosednjo župnijo, ker je sosednji župnik umrl, novih poklicev pa ni.«
»Moj sošolec pozna fanta, ki pravi, da bo šel študirat teologijo in razmišlja o duhovniškem poklicu,«  reče Luka.
»Kaj pa je to tehnologija?«  vpraša Ivána.
»Ti si res prismoda,«  je Jakob še vedno siten. »Kakšna tehnologija, te-o-lo-gi-ja, razumeš. Teologija je veda o Bogu.«
»Zakaj pa bi morali študirati o Bogu? Ali ni dovolj, da molimo in hodimo k maši?«  vpraša Ivana.
Luka ji skuša pojasniti: »Kdo pa bi nas učil verouk in kdo bi maševal, če bi zadoščalo to, kar počnemo vsi. Tisti, ki se odloči za duhovniški poklic, mora vedeti kaj več, da lahko o tem poučuje druge.«
»No, sedaj smo pa že bližje odgovoru na tvoje vprašanje, Jakob,«  pravi ati. Potem nadaljuje: »A pozabili smo na najpomembnejše. Res je, da rečemo, da je nekdo šel za župnika, ampak najprej ga mora v posvečeno življenje poklicati Bog.«
»Kako pa to Bog naredi?«  zanima Ivano.
»Tako kot sva midva z atijem začutila, da naju je Bog poklical v zakon in sva se potem poročila, tako fant začuti, da ga Bog kliče v posvečeno življenje,«  odvrne mama.
»Saj sem vedel, da sta biti ministrant in postati župnik dve različni stvari,«  si Jakob oddahne.
»Da,«  nadaljuje mama, »ministriranju pri oltarju lahko sledi tudi duhovniška pot, lahko pa tudi ne. Če te Bog kliče, mu moraš odgovoriti. Potem sledi študij teologije. Nekateri gredo med škofijske duhovnike in živijo v semenišču, drugi gredo k redovnikom in živijo pri njih. Saj ste že slišali za frančiškane, salezijance, lazariste ...«
»Pred duhovniškim posvečenjem je še neko drugo posvečenje, pa se ne morem spomniti, kako se mu pravi,«  nadaljuje Luka.
»Leto preden škof posveti fante v duhovnike, prejmejo diakonsko posvečenje,«  pojasni ati.
Jakob je zmeden: »Ampak sedaj govorite o duhovnikih. Kdaj pa nekdo postane župnik?«
»Po duhovniškem posvečenju je novomašnik običajno pomočnik župniku oz. kaplan. Po nekaj letih navadno prevzame skrb za župnijo in postane župnik. Župnik pomeni službo, tako kot je služba biti kaplan. Duhovnik pa pomeni posvečenje. Najprej imamo diakonsko posvečenje, potem duhovniško in nato škofovsko,«  pojasni ati.
Sedaj se ponovno zbudi Ivana: »Kako pa nastane škof?«
»Misliš, kako nekdo postane škof ?« se nasmehne mama. Nato razloži: »Za škofa izberejo duhovnika, ki je primeren za vodenje škofije. Izvolitev potrdi papež. Posvečenje pa potem opravijo bližnji škofje.«  
»Saj sem vedel, da mi sošolci samo nagajajo,«  reče Jakob.
Mama pa mu odvrne: »Jakob, namesto da si bil užaljen, bi bil lahko ponosen, če bi te Bog klical na duhovniško pot. Bog je duhovnikom še posebej blizu. Pa tudi Marija, ki je mati Cerkve. Le potrudi se, da boš slišal Božji glas, ne glede na to, kam te kliče in ne glede na to, ali se bodo iz tebe norčevali ali te hvalili. Slediti moramo Božjemu klicu, kot mu je sledila Marija.«

argaiv1061

Marija, mati duhovnikov, prosi za nas.

Naloga:
Nocoj se v molitvi spomni domačega župnika in ga priporoči v varstvo Mariji, da bo s svojim življenjem še naprej zvesto in zavzeto odgovarjal na Božji klic.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information