natisni
PDF

24. Marija naša pomoč in priprošnjica!

Dan je bil sončen in lep. Pa še praznik povrhu – Marija, Pomočnica kristjanov. Še lepše bi bilo, ko bi družina lahko bila skupaj. A včasih pač ne gre. Vsak je imel svoje opravke. Ivana je zato preživela dan z babico. Skupaj sta poromali na Brezje. Bili sta pri sveti maši in se potem zadržali še pred podobo Matere Božje. Ivani se je zdelo, da je Marijin ljubezniv pogled namenjen prav njej. Nato sta odšli še okoli oltarja. Ivana je opazila številne fotografije otrok in odraslih. Babica ji je veselo pripovedovala zgodbe o uslišanjih. Marija je mnogim ljudem na fotografijah pri Bogu izprosila zdravje. Mnoge je rešila nesreč ali pa jim pomagala vzdržati trpljenje in preizkušnje. Zato so ji v zahvalo prinesli razne podobe, nabožne predmete in ji prižigali sveče.
Na poti domov je babica pripovedovala še, da so včasih romali peš na Brezje. Pa ne le včasih. Še danes poromajo mladi s sosednje župnije vsako leto ob koncu šole peš k Mariji Pomagaj. Ivana je zatrdila, da bo, ko bo malo zrasla, šla tudi ona zraven. Nato je od babice slišala še o tem, kako so včasih nosili Marijino podobo iz hiše v hišo in ob njej molili. Ob takem klepetu je vožnja hitro minila. Tik pred domom sta se ustavili pri vaški kapelici, da bi še tam počastili Marijo. Ivana je zanjo nabrala nekaj poljskega cvetja.
Večerilo se je že, ko sta prišli domov. Ati, mamica in oba brata so se ravno odpravljali k šmarnicam. Ivana bi sicer lahko ostala doma, a prevzeta od vsega, kar je doživela na romanju, je rada šla še enkrat k maši. »Morda izvem še kaj zanimivega o Mariji,« si je mislila.
In res, danes je tudi župnik povedal veliko zanimivega. Ustavil se je ob dogodkih, ki so pripomogli k nastanku današnjega praznika. Prvi se je zgodil v 16. stoletju, ko so v času papeža Pija V. dežele okrog Sredozemskega morja ogrožali Turki. Papež je zbral ogromno število ladij in na tisoče vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Župnik je navdušeno pripovedoval o hudi bitki, v kateri so z Marijino pomočjo osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Papež Pij V. je zato dal materi Mariji naziv Pomočnica kristjanov. Od takrat je to ime eden od vzklikov v litanijah Matere Božje.
Drugi dogodek, ki je vplival na nastanek današnjega praznika, pa je vrnitev papeža Pija VII. iz Napoleonovega ujetništva, je še povedal župnik. Cesar Napoleon je ob zavzetju Rima papeža izgnal v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Vzeli so mu celo molitvenik – brevir, knjige in pisala. Ko je bil Napoleon leta 1815 premagan in odstavljen, se je papež Pij VII. 24. maja istega leta vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije, Pomočnice kristjanov, je še razložil župnik.
»Ali Marija tudi danes usliši naše prošnje?« začne tokrat pogovor Ivana. »Tako lepo bi bilo, ko bi tudi danes končala kakšno vojno in nasilje.«
»Jaz imam občutek, da je bilo čudežev včasih več. Pa ne vem zakaj,« razmišlja Luka.
»Premalo molimo,« odvrne mama. »Če bi več molili in romali, bi bilo tudi čudežev več. Jaz že nekaj časa nagovarjam atija, da bi šli na romanje v Lurd, pa se kar ne odpravimo.«
»Oh, spet ta najina vroča tema – romanja,« zavzdihne ati. »Vedno ti govorim isto. Ljudje romajo na vse konce in kraje. Malo iz radovednosti, malo kot turisti, malo pa zato, da stvari, za katere bi se morali v življenju sami bolj potruditi izročajo svetnikom. Namesto, da bi sami bolje skrbeli za svoje zdravje, romajo na primer v Lurd,« je razvnet ati.
»Kam romajo?« vpraša Ivana zmedeno.
Ati poskuša nadaljevati bolj mirno: »V Lurd. Lurd je veliko romarsko središče v Franciji, kamor romajo množice bolnikov in prosijo za ozdravljenje.«
»Torej Brezje ni edini kraj, kamor lahko romamo k Mariji?« zanima Ivano.
Jakob – kot vedno ponosen na svoje znanje – odvrne: »Seveda, Ivana. Poleg Lurda je še Fatima v Španiji.«
»Ne bo držalo,« se Luka smeje ponosnemu Jakobu. »Fatima je na Portugalskem.«
»No, pa na Portugalskem, saj to je blizu,« se izgovori Jakob. Da bi popravil vtis, pa nadaljuje: »Pa tudi v Medžugorje ljudje veliko romajo. Iz sosednje župnije gredo tja vsako leto.«
»Saj ravno takšna romanja gredo meni najbolj na živce,« se začne spet razburjati ati. » Ljudje hodijo na romanja, namesto da bi reševali težave. Nekateri raje molijo, kot delajo. Namesto da bi sprejeli odgovornost, čakajo na uslišanja.«
»No, Jože, kakšen zgled pa daješ otrokom,« se sedaj jezi tudi mama. »Saj bodo mislili, da je narobe, če človek rad moli.«
»Ne draži me, Mojca!« odvrne ati. »Saj veš, da nimam nič proti redni molitvi, nisem pa za pretiravanje.«
Luku se zdi zadnji stavek kot naročen. Hitro doda: »No, saj tudi jaz pravim, da ne gre pretiravati. Mi edini vsak dan molimo rožni venec. Gotovo pretiravamo.«
Atiju je sedaj jasno, da ga je polomil in da bodo otroci njegov protest razumeli napačno: »Ne pravim, da preveč molimo, ampak da nekateri raje molijo, kot delajo in zato hodijo na romanja in čakajo na uslišanja.«
Ivana je že naveličana te razprave. Odločno poseže vmes: »Še vedno mi niste odgovorili. Ali Marija tudi danes uslišuje naše prošnje ali ne?«
»Ubogi otrok, saj te bomo s tem prepirom čisto zmedli,« reče mama. »Seveda uslišuje. Moje mnenje je, da premalo molimo, ati pa pravi, da nekateri samo molijo, delajo pa premalo.«
»Kdo pa ima potem prav?« hoče vedeti Ivana.
Ati nekaj časa premišljuje in potem reče: »Star pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Prepričan sem, da moramo združiti oboje in da nam to ne uspeva vedno. Resnica je, da moramo združiti molitev in delo, kot je rekel sveti Benedikt: Moli in delaj!«
»Res je,« se tokrat strinja mama. »Pomembno je združiti molitev in delo, a to je včasih pravi izziv. Prepričana sem, da nam je lahko tudi glede tega Marija pravi zgled. Kaj pa če jo danes prosimo, da bi pri reševanju konkretnih težav, kot je na primer ta najin konflikt glede romanja, znali združiti oboje: prizadevanje in molitev. Očitno si bova morala z atijem bolj prizadevati, da bi se glede tega vprašanja lahko uskladila. A najbrž brez Božje pomoči ne bo šlo.«
»Jaz bi tako rada šla v Lurd,« zaprosi Ivana.
»No, pa dodajva še to prošnjo,« se pošali mama Mojca. Tudi ati Jože ni več slabe volje. Morda pa bodo šli še letos, si misli.

argaiv1933

Marija, priprošnjica in pomoč kristjanov, prosi za nas.

Naloga:
Napravi Mariji oltarček z njeno podobo in ji redno izročaj svoje prošnje in molitve.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information