natisni
PDF

29. Kakšna krona nas čaka?

Kot smo že slišali, je sreda pri Praznikovih poseben dan, dan ko se razletijo kot piščanci, kadar pride jastreb. Luka ima popoldan trening košarke, Jakob ima verouk in saksofon, malo Ivano pa ob sredah v vrtcu pobere stara mama, ki jo nato pazi do večera.
Luka pri košarki uživa, a v njihovem timu je precej nezdrave tekmovalnosti. To se je pokazalo tudi na današnjem treningu. Lukov nasprotni igralec je v obrambi ves čas kršil pravila, trener pa je bil slep za vse skupaj. Luka ni in ni mogel izpeljati zadetka in je zato izpadel neroda. To ga je bolelo.
Med tem je bil Jakob pri verouku. Spet je kot za stavo našel odgovor na vsa župnikova vprašanja. Strašno je užival, kadar je edini v skupini poznal pravilni odgovor. Zdelo se mu je čudno, da nekateri tako malo vedo o veri, vendar je pozabljal, da se pri sošolcih o teh stvareh doma ne pogovarjajo. Še k maši hodijo otroci večinoma sami.
Kako pa je popoldan preživela Ivana? Pri stari mami se je kot vedno imela lepo. Imela je vso pozornost in delala je lahko, kar je sama želela. Potem je bilo kar težko iti domov. Mama je že večkrat skušala razložiti babici, da ni dobro, da Ivano razvaja. A ta ji vedno odvrne, da se je pač nemogoče upreti tako prisrčnemu otroku.
Zvečer se je družina zbrala pri šmarnicah. »Samo še dvakrat,« so po maši računali otroci in morali priznati, da hoditi k šmarnicam le ni bilo tako naporno, kot so mislili na začetku meseca. Ker se ves dan niso videli, je med večerjo stekel pogovor o tem, kaj se je komu pripetilo. Sedaj je čas za pogovor o veri, a Luka je z mislimi še pri treningu.
»Kaj naj naredim, kadar sošolec goljufa pri igri, trener pa tega ne opazi in ga na koncu še pohvali,« vpraša.
»Luka, oprosti, da te ustavim tukaj,« odvrne ati. »Včeraj nam je za pogovor o skrivnostih skoraj zmanjkalo časa. Morda si danes najprej oglejmo skrivnosti, potem pa se na kratko pogovorimo o stvareh, ki jih pripovedujete. Ta teden je za vse precej naporen, ne smemo biti predolgi.«
»Ah, jaz bi se raje pogovarjal o čem bolj konkretnem, bolj življenjskem,« pripomni Luka. »Saj ni narobe, da smo ta mesec govorili o veri, ampak v šoli tega, kar govorimo tukaj, ne moreš živeti. Eno je teorija, drugo pa življenje.«
Saj zato se pa pogovarjamo, da bi se teorijo učili prenašati v življenje,« ga želi spodbuditi ati. »No, naštej skrivnosti častitljivega dela rožnega venca, pa bomo videli, kako jih lahko prenesemo v življenje.«
»Naštejem jih lahko, ampak ne vem, kakšno povezavo ima vse skupaj s šolo,« odvrne Luka in začne:
»Ki je od mrtvih vstal.
Ki je v nebesa šel.
Ki je Svetega Duha poslal.
Ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
Ki je tebe, Devica, v nebesih kronal,« konča Luka. Nato reče: »Joj, res se mi ne ljubi razmišljati o tem rožnem vencu. Polno glavo imam sošolca. Jezi me, da si lahko privošči takšno igro in je na koncu še pohvaljen.«
»Se ti res splača toliko jeziti nad stvarjo, ki je ne moreš spremeniti?« ga vpraša ati.
»Sošolec je tisti, ki bi se moral spremeniti. Tako je nemogoč!« se naprej jezi Luka.
»Morda. A kaj boš storil ti, če se ne bo spremenil?« vztraja ati.
»Nič! Saj nič ne morem,« odvrne Luka.
»Prav v tem je zame skrivnost častitljivega dela rožnega venca,« pove ati. »Uči nas, kako sprejeti, da se določenih stvari v življenju ne da spremeniti. Novo življenje pride v marsičem šele po smrti.«
Mama se strinja in doda: »Če bi Marija računala le na tukaj in zdaj, gotovo ne bi zdržala po križem. Mislim, da je lahko vztrajala samo zato, ker je verovala v vstajenje. Sicer bi zbežala ali pa bi se ji še zmešalo.«
»Hočeta torej reči, naj čakam na 'ferplej' v nebesih?« vpraša Luka.
Jakob se vživi v zadnjo misel in reče: »Igrati košarko v nebesih, to bo res zanimivo.«
Sedaj se predrami še Ivana: »Bogve, kako bomo v nebesih oblečeni?« se sprašuje.
Luka ju prekine: »Dajta no, zaenkrat smo še na zemlji. In tu na zemlji moramo živeti, delati, se učiti, hoditi na treninge in imeti opravka z nemogočimi soigralci ... Kaj naj bi tukaj z nebesi?«
»Če je z življenjem na zemlji vse končano, je bolj žalostno,« reče ati. »Nagrade za trud bi bile krivično razdeljene. Tako pa bomo v nebesih videli, kaj smo si v resnici zaslužili. Tam bodo krivice poravnane.«
»Tu nam ostane le to, da si prizadevamo, da mi ne delamo krivic,« ga dopolni mama. »Da bi lahko vztrajno gledali preko smrti v novo življenje, potrebujemo molitev. Skrivnosti častitljivega dela rožnega venca so nam pri tem resnično v pomoč.«

argaiv1933

Marija, v nebesih nagrajena, prosi za nas.

Datum:
Na list napiši ali nariši, kaj bi v življenju rad spremenil, pa ne moreš. Pred oltarčkom v molitvi častitljivega dela rožnega venca Marijo poprosi, naj ti pomaga, da to sprejmeš.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information