natisni
PDF

16. Nemir

Žan je upal, da bo v prijateljstvu z župnikom našel mir, ki bo trajal. Želel je dobiti odgovore na vprašanja, ki ga vznemirjajo, da bi lahko potem mirno živel dalje. A sedaj vedno bolj vidi, da ne bo šlo tako zlahka.
V sebi sicer jasno čuti, da ima župnik prav, ko trdi, da Jezus prinaša veselo sporočilo, kar beseda 'evangelij' tudi pomeni. A hkrati doživlja, da ustvarja to sporočilo v njem nove nemire. Prepričanje, da se župnik Janez ne moti, ko govori o Jezusu, ga ne potolaži.
Sošolci še naprej tolčejo čez župnika in Cerkev. Žan jim ugovarja z jasnom besedo, a ne dajo se prepričati. Še Nina mu ne verjame. Tudi zanjo je župnik le trmast in nepopustljiv samotar.
Bolj, ko se Žan trudi zagovarjati resnico, bolj sam ostaja. Kaj se dogaja? Še vedno se živo spominja kako lepo je bilo, ko so ga po tistih počitnicah sošolci sprejeli medse. In kako vesel je bil novega prijateljstva z Nino. Srečen je bil, ker se mu je zdelo, da ga imajo vsi radi, da ga cenijo in občudujejo. Zdaj tega ne čuti več. Kako to, da vse tako hitro izgine?
Nemir v njem je iz dneva v dan večji. Ne more ga kar vreči čez ramo. Prime ga, da bi se kot včasih zaprl v svojo sobo, navil glasbo do konca in se izgubil v močnih ritmih. A v sebi čuti, da bi bil to le beg - beg pred srečanjem z resnico. Ne, v cerkev mora. Mora se vrniti na tisti kraj, kjer se resnica vedno razkriva, kjer vedno najde notranji mir.
Po šoli se ves raztresen znajde pred tabernakljem. Iz njega kipi molitev: »Ti, ki si tu zaprt, povej mi, kaj se dogaja? Zakaj so me ljudje sprejeli, sedaj pa me spet odklanjajo? Če si mi bil blizu v revščini mojega doma in v begunstvu, si mi lahko blizu tudi v tem boju in nemiru.«
Žanu se zdi, da ga molitev dviga v drugi svet. Tam sreča Njega, ki mu pravi: »V tebi bivam in to, kar doživljaš ti, doživljam tudi jaz. Na zemlji smo vsi le popotniki. Tudi zame je bil čas, ko so me sprejeli. Ljudje so našli upanje v meni. Nasitil sem jih, ko sem pomnožil nekaj kruha in ribic. Ozdravljal sem bolne in osvobajal obsedene. Učil sem jih in navduševal, ker sem jih razumel, ker sem nagovoril njihova srca. Dokler sem jih hranil in delal čudeže, so bili zadovoljni. Ko sem zahteval več, so postali nestrpni.«
 »In kaj si storil potem?« vpraša Žan v tišini.
»Umikal sem se v samoto, molil k svojemu Očetu in skušal pojasniti dvanajsterim učencem, kaj je moje poslanstvo, zakaj sem prišel,« sliši odgovor.
»Dvanajsteri?« vpraša Žan.
»Preproste ribiče sem poklical za svoje učence. Izbral sem dvanajst apostolov, da bi jim bil še posebno blizu, da bi jim vse še posebej razlagal.«
»Pa so te poslušali, si bil uspešen?« se zdi Žanu ključno.
Glas odgovarja: »Dolgo je trajalo, da sem jim dopovedal, da nisem prišel kot kak drug vladar, da moje kraljestvo ni od tega sveta, da govorim o kraljestvu, ki je večno in se razprostira tja čez v 'nebo'. Oni pa so se prepirali, kdo bo prvi. Spraševali so me, kaj jim bom dal, ker hodijo za menoj. Jezilo jih je, ker sem govoril tudi o trpljenju. Prepričani so bili, da trpljenje ni zanje, še manj pa zame.«
Žan se zdrzne: »Zakaj bi trpel? Saj si vendar Božji sin?«
»Prav trpljenje je jedro našega življenja. Mimo njega ne moremo. Trpljenju, takemu ali drugačnemu, se ne moremo izogniti« sliši odgovor.
»O kakšnem trpljenju govoriš?« sprašuje Žan dalje.
»Najprej o bolečini, ki jo doživljamo, kadar nam ne gre vse, kot bi radi. Potem o bolečem dejstvu, da nimamo vedno prav, da zmeraj naredimo kaj narobe.«
»Ljudje ne marajo, da jih kdo spomnija na to, da se motijo in grešijo,« pomisli Žan. »In ljudem se upira trpljenje. Priznam, tudi meni. Tu se najbrž začne upor in nasprotovanje. Se v trpljenju skriva odgovor, zakaj si zaprt v tabernaklju?«
Tišina. Žan je še vedno zamaknjen v tabernakelj. Čuti težo poti, ki se odpira pred njim. Sam ne bo zmogel. Potreboval bo pomoč. A Janez ne more prehoditi poti na mesto njega. Sam mora vztrajati, da ga ne bi nekoč spet odneslo proč. Dva prijatelja, ki jih je srečal pred tabernakljem, sta preveč dragocena.

argaiv1753


Naloga:    

Žan ugotavlja, da mu ne gre vse tako, kot bi rad in postaja nemiren. Pred tabernakljem mu Jezus pove, da tudi njemu ni šlo vse, kot bi rad, a se je učil sprejemati težave in trpljenje ter je našel mir v zaupanju v nebeškega Očeta. Kaj pa tebe vznemirja? Kje iščeš mir? Prosi za mir v molitvi.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information