natisni
PDF

17. Pripadati

Žan je začel prebirati Sveto pismo. Hotel je spoznati Njega, ki ga tako potrpežljivo čaka tam, v tihem kotu cerkve. Spet je začutil neustavljivo željo, da bi pripadal. Prvič jo je začutil, ko je spoznaval čudovite like iz Stare zaveze. Želel je postati del karavane, da bi lahko skupaj z Noetom, Abrahamom, Jožefom, Mojzesom, kraljem Davidom in drugimi potoval proti cilju. Takrat mu je župnik predstavil deset Božjih zapovedi in mu jih priporočil za življenjsko vodilo. Še vedno jih pozna in skuša se jih držati. A že od takrat ve, da to ne more biti vse. V njem je še neko drugo, globlje hrepenenje, ki ga zapovedi ne izpolnijo. Želi si biti del množice, ki je sledi Jezusu. Verjame, da so pri Njem odgovori na vsa vprašanja. Čuti, da so resnični, čeprav večkrat boleči. Jezus je za resnico zastavil svoje življenje.
Prijateljstvo z Jezusom prinaša v njegovo življenje nekaj zelo drugačnega. Razmišljanja ob tabernaklju in bližina, ki jo tam začuti, se Žana dotaknejo globlje, kot ostale stvari, o katerih razmišlja. Oh, saj teh ni malo. Nina, kitara, življenjske sanje in toliko stvari, ki si jih sedaj, ko gre staršema dobro, lahko privošči ... Vse to mu hitro zapolni glavo. A če se malo ustavi, čuti, da nekaj manjka. Rad klepeta z Nino, lepo je, ko si na tak in drugačen način izkazujeta nežnosti. Tudi na odru je lepo stati, ko ti vsi ploskajo. Marsikak uspeh je že doživel s kitaro in petjem. A še tako prijetni trenutki naenkrat minejo. Vse se zdi kakor morski val, ki raste in raste, potem pa se v hipu izgubi v pesku.
O tem premišljuje in bere Sveto pismo. A svetopisemski jezik je težko razumljiv in Jezusovih besed si ne bi rad po svoje razlagal. Hoče resnico! Hoče izvedeti, kakšen odgovor ponuja On, ki ga čaka v tabernaklju. Spet se želi opreti na prijateljstvo z župnikom, a ta je zadnje čase pogosto zaseden. Župnija se je zganila, vsaj zdi se tako. Župnišče ni več tako prazno. Razna srečanja in priprave so poleg rednega verouka in dela v pisarni preprečila mnogo priložnosti, da bi se lahko v miru pogovorila. A Žan hoče vztrajati. Poklical bo župnika in se skušal dogovoriti za srečanje. Janez se vendar ni spremenil, spremenil se je le njegov urnik.
»Pridi, Žan,« mu reče, ko ga že pričaka na stopnicah pred vrati. »Greva na sprehod kot v tistih dobrih starih časih. Kaj mi poveš?« ga vpraša.
Žan počasi začne: »Ugotavljam, da me mnogo stvari pušča praznega, pa ne vem, zakaj. Kaj je tisto, kar človeka izpolni? Kaj pravi Jezus o tem?«
»Si že prebral o evangelij o bogatem mladeniču, ki je pristopil k Jezusu in ga vprašal, kaj naj stori, da prejme večno življenje?« vpraša župnik.
»Ne vem, ne spomnim se. Povej, Janez,« odvrne Žan.
»Jezus je mladeniču rekel, naj se drži zapovedi. In ta mu je odgovoril: ´Vse to spolnjujem, Jezus, a sem še vedno nezadovoljen´.«
Žan se nasmehne: »Ta je isti kot jaz! Saj jih tudi jaz skušam izpolnjevati. In kaj reče Jezus, kaj še manjka?«
»Pazi, Žan. Jezus se ne heca. Ne zanj ne zate. Veš, kaj pravi?«
»Nimam pojma,« prizna Žan. »Kaj bi sploh lahko še bilo poleg zapovedi. Poleg Božjih so tu še cerkvene, Nina mi je povedala. In to je to.«
»Jezusov odgovor mladeniču je preprost, a zelo jasen,« nadaljuje župnik. »Poslušaj, kaj mu je rekel: ´Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!´ A ko je mladenič slišal te besede, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje, pravi Sveto pismo.
Jezus je svojim učencem nato rekel: ´Resnično, povem vam: Bogataš bo težko prišel v nebeško kraljestvo. In spet vam povem: Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.´ Učenci so bili prepadeni in so govorili: ´Kdo se torej more rešiti?´ Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: ´Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.´
Žan ni zadovoljen: »Počasi se mi svita, Janez, zakaj so ljudje pogosto jezni nate. Ti pretiravaš, skupaj z Jezusom.«
Župnik se nasmehne: »Žan, nič se ne jézi, samo odgovoril sem ti na vprašanje. Jezus ve, da nas uspehi, premoženje in užitki puščajo prazne. Naučiti se moramo živeti z višjimi cilji. Tvoji uspehi na tekmovanjih in nastopih, stvari, ki si jih lahko privoščiš, prijetno druženje z Nino, vse to te bo puščalo praznega, če ne boš zastavil življenja na trajnejšem temelju.«
»Vsemu se ne morem odpovedati, Janez, ne nori,« se Žan upira.
Župnik odkima: »Ne, ni potrebno, da se vsemu odpoveš, vse pa moraš postaviti na edini cilj, da bi ljubil. Zato Jezus desetim zapovedim dodaja le še eno.«
»In kako se glasi ta?« napeto vpraša Žan.
»Ljubi! Ljubi sebe, bližnjega in Boga, v tem je izpolnitev življenja. Sliši se preprosto, a ni. Tega se moramo resnično učiti. Za to potrebujemo tudi Cerkev. Sam se ne moreš učiti ljubiti. In prav zato moramo pripadati« odgovori župnik.
Žan je tiho. V sebi ve, da je dobil odgovor. Pripadati, da bi ljubil in bil ljubljen. Saj to si je vedno želel. Jezusov odgovor odpira pot naprej. Veseli se je.
»Hvala, Janez,« reče Žan po nekaj trenutkih tišine. »Mislim, da počasi bolje razumem, kam me vodi to nenavadno srečanje, ki se je začelo pred tolikimi leti.«

argaiv1753

Naloga:    

Župnik Janez pravi: Jezus ve, da nas uspehi, premoženje in užitki puščajo prazne. Naučiti se moramo živeti za višje cilje. Kateri so ti cilji in kako jim slediš?

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information