natisni
PDF

22. Ljubezen boli

Žan je v sebi še vedno nemiren. V glavi mu odmevajo Jezusove besede: Recite, nekoristni služabniki smo. Kot da mu spet nekaj manjka. Le kaj bi to bilo, se sprašuje.
Ko se danes s kolesom pripelje na učno pomoč, opazi, da se pred župniščem pogovarjata župnik in mama otroka, s katerim se že dober mesec ukvarjajo, da bi redno delal naloge, pa nič ne dosežejo. Žan začuti, da nekaj ni v redu. Vidi, kako skuša župnik na lep način nekaj dopovedati mami, a ne gre in ne gre. Mama slabe volje odide, župnik pa se zdi od pogovora čisto izmučen. Na obrazu se mu še ves popoldan rišejo temne gube, čeprav si prizadeva, da bi gledal mlade svetlo kot po navadi.
Po učni pomoči Žana nekaj vleče v cerkev. Ko vstopi, opazi Janeza, kako kleči pred tabernakljem. Zdi se mu pobit in skrušen. Tiho se mu približa in poklekne poleg njega. Zazre se v večno lučko. V njem odmeva vprašanje: »Bog, kako si lahko kar tiho? Mar ne vidiš, da tvoj prijatelj Janez trpi? Zakaj molčiš?«
Namesto 'tihega ujetnika' čez čas spregovori Janez: »Kaj te je prineslo, Žan?«
»Nekaj mi ne da miru,« odvrne Žan.
»Trdo je to naše življenje, kaj? Bolj ko se mučiš, več ti manjka?« ga župnik prebere.
Žan je presenečen: »Kako veš, Janez? Z enim stavkom si vse povedal. Res se trudim, da bi delal dobro, a nazadnje je tako, kot si rekel: počutim se ničvrednega hlapca, ki nikoli ne naredi dovolj dobro. In ko gledam tebe, se mi zdi, da doživljaš isto. Mislim, da se ti tudi Mihova mama ni prišla zahvalit za napor, ki ga vlagaš v otroka.«
Župnik reče: »Res je, Žan, mama je bila zgrožena, kako morem biti do njenega otroka tako nesramen in kako lahko tudi prostovoljce vzgajam k taki brezčutnosti. Njen otrok potrebuje razumevanje, mar ne vidim, da ne zmore, mi je skušala dopovedati.«
»Oh, kako neumno. Seveda ne zmore, če mama ne verjame vanj in ga podpira v lenobi,« se skoraj razjezi Žan.
»Ne govori tako, Žan. Miha ne bo več hodil na učno pomoč, ker ne znamo delati z otroki,« boli župnika.
»Janez, to je norost, to je do konca neumno! Ti se trudiš z otroki in starši, nazadnje pa nič ni prav. Zakaj sploh še vztrajaš?« se trga iz Žana. A še preden izreče vprašanje do konca, ve, kje je odgovor. Janez se zazre v tabernakelj in molči.
Čez čas tiho reče: »Zaradi Njega, Žan, zaradi Njega. Brez Njega je vse nesmiselno, z Njim pa gre tudi, ko ne gre.«
Žan ni prepričan: »Kako to misliš, Janez. Jasno mi je, da ne gre, a kako gre z Njim, tega še vedno ne razumem.«
»Naj ti preberem še eno zgodbo o Njem, morda ti bo tako bolj jasno,« reče župnik in vzame v roke Sveto pismo. Poišče odlomek in začne brati:
»Mož s suho roko
Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežali so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: 'Vstani in stopi v sredo!' Njim pa je rekel: 'Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?' Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: 'Iztegni roko!' Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili« (Mr 3,1-5).
Žan je pretresen: »Ne razumem, pomagal je, oni pa so razmišljali, kako bi ga ubili. In še drugo. Kako da je še vedno pomagal, če so ga sovražili?« sprašuje.
»Povej, Žan, kaj te je pripeljalo sem pred tabernakelj?« vpraša župnik.
»Nekaj ..., sam ne vem kaj,« odvrne Žan tiho.
Župnik se mu nasmehne: »Tisto 'nekaj' je pravzaprav neskončna želja, da bi ljubil, Žan. Tej želji se ne moreš upreti. In ker iščeš ljubezen, se neprestano bližaš Njemu, ki te čaka tu. Zaradi ljubezni, zaradi Boga, ki je v tebi, ne moreš nehati iskati, ne moreš nehati vztrajati v dobrem. Tako je bilo tudi z Jezusom. Zaradi ljubezni je vztrajal in zaradi Boga Očeta se ni mogel odpovedati svoji poti, kljub temu, da so ga sklenili umoriti.«
»In zakaj ga niso sprejeli?« vrta Žan dalje.
»Ker niso sprejeli teže življenja, ker jih je jezilo, da je potrebno vedno več, da ljubezen zahteva več kot samo golo izpolnjevanje pravil,« pove župnik.
Nato sta zopet tiho. Gledata tabernakelj. Skrivnostna moč tihega ujetnika ju vleče naprej, kljub bolečini. Žan vse globlje spoznava, da se tej sili več ne more upirati.

argaiv1753

Naloga:    

Ali si že kdaj doživel nasprotovanje, ker si komu hotel dobro ali ker si delal dobro? Pogovorite se, kako je Jezus pomagal in so mu drugi nasprotovali. Pomisli, kdaj bi mu moral biti podoben, pa te je strah in se umakneš.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information