natisni
PDF

26. Blagor žalostnim

Žan je bil presenečen, da se nihče od prijateljev ni spotikal nad njegovo odločitvijo, da bo prejel zakramente. Nasprotno. Zdelo se jim je kar logično nadaljevanje njegovega iskanja in prizadevanja. Spoštovali so njegovo odločnost in jasnost v pogovorih.
Žan je bil prijeten sogovornik, vrstniki so ga imeli radi, ker so pri njem vedno vedeli, koliko je ura. Jasen je bil, kadar se z njimi ni strinjal, a napadal jih ni. Všeč jim je bila njegova vesela narava in smisel za humor. Skupaj so preživeli veliko lepih večerov, posebno poleti, ko so zakurili ogenj, pekli hrenovke in krompir ter prepevali ob kitari.
Sedaj, ko so izvedeli, da se Žan pripravlja na prejem zakramentov, so se zbali, da ne utegne morda izgubiti tega veselja in žara, ki so ga pri njem občudovali. Verniki, ki so jih poznali, so se jim namreč zdeli precej zamorjeni. Vera, ki ne daje veselja, ampak ga celo jemlje, ne more biti dobra, so menili.
Jezus nas ne uči žalosti, jim je Žan odgovarjal. A sam pri sebi je moral priznati, da je nekaj na tem, kar opažajo prijatelji. Tudi njemu so se verniki v župniji zdeli večkrat precej zamorjeni in brez pravega življenja. Potem mu je nekdo izmed prijateljev rekel, da je nekoč pri verouku slišal, kako je Jezus blagroval žalostne, ki bodo sicer potolaženi, ampak šele v nebesih. Verniki so tako zamorjeni najbrž zato, ker čakajo, da bo bolje v nebesih, je še dodal prijatelj.
Žan je moral priznati, da na to nima odgovora. Hkrati je sklenil, da se bo ob prvi priložnosti o tem pogovoril z župnikom Janezom.
Janez je vesel, da Žan živi z vero in o njej premišljuje v vsakdanjem življenju. Glede njegovega vprašanja pa pravi: »No, res je kar nekaj resnice v ugovorih, ki si jih slišal, a prav si rekel: Jezus nas ne uči žalosti. Tudi poveličuje je ne. Daje pa ji mesto, ki ji gre.«
»In kakšno mesto gre žalosti?« vpraša Žan.
Župnik odpre Sveto pismo, lista po njem in najde pravo mesto: »Poglejva tale odlomek:
Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil:
'Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami' (Mt 5,1-12).
Župnik odloži Sveto pismo in pravi: »Blagor bi lahko prevedla 'vesêli se'. Pa se danes ustaviva samo ob na videz negativnih blagrih: blagor ubogim v duhu, žalostnim, lačnim in žejnim pravičnosti in blagor preganjanim in zaradi Jezusa zasramovanim. Kaj hoče Jezus povedati s temi blagri? Ne poveličuje žalosti in bolečine, pravi pa, da je naše veselje v veliki meri odvisno od pravega odnosa do tega, kar je težkega v našem življenju. Kaj pogosto naredijo mladi, kadar so žalostni?«
»Gredo in se napijejo ali pa iščejo drugačno zabavo,« odvrne Žan, potem pa se nasmehne in hitro doda: »Tudi stari to delajo.«
»In jih to potolaži?« vpraša župnik.
»Ne. Žalost samo potlačijo,« pove Žan.
»Kako marsikdo rešuje krivico in ponižanje?« dalje sprašuje župnik.
»Z maščevanjem in ustvarjanjem novih krivic,« se glasi Žanov odgovor.
»In ga to potolaži?« ponovi župnik vprašanje.
»Ne,« je Žan prepričan.
»Jezus blagruje žalostne, preganjane, zasramovane, žejne in lačne pravice zato, da bi nam pokazal, kako pomembno je, da v težkih trenutkih ne iščemo lažne tolažbe. Bolečine so vrata do naših hrepenenj. Žalost nam govori o tem, kaj si želimo, preganjanje o tem, za kar si prizadevamo. Če vzdržimo v težkih trenutkih in ne zbežimo v omamo, prinašajo žalost, revščina in preganjanje pomembne odgovore na naše življenje. Če pa iščemo lažno tolažbo, ostajamo prazni in izgubljamo stik s hrepenenji,« razlaga župnik.
»Govôri mi o teh hrepenenjih, Janez, rad bi vedel kaj več, rad bi živel polno,« je prevzet Žan.
Župnik se nasmehne in vpraša. »Se spomniš, kako sva pred leti pogosto končala pogovor?«
»Na sredini,« se tudi Žan nasmeje. »In potem sva šla igrat namizni tenis.«
»No, mislim, da ne bo narobe, če narediva tako tudi danes. Jutri pa naprej, prav?« zaključi pogovor župnik.

argaiv1753

Naloga:    

Žan je spoznaval blagre. Preberite odlomek Mt 5,1-12 in se pogovorite, kako rešujete žalost, žejo po pravičnosti, nemoč, krivico, bolečino in k čemu nas vabi Jezus.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information