natisni
PDF

1. Besedica na uho

Ko sta se Tobija in Filip približala šolskemu igrišču, sta takoj ugotovila, da tam zanju ni prostora. Bil je petek, prvi maj, in veliko šolarjev si je krajšalo čas s košarko ali s sedenjem na klopci. Večina najstnikov si na tihem pogosto zaželi, da bi šola pogorela, a takoj, ko imajo malo časa in prostosti, si v njeni senci krajšajo čas.

argaiv1753

»Sami devetošolci,« zavzdihne Tobija. »Daj, greva čez cesto. Župnik naju ne bo nagnal domov.«


Tobija ima včasih dobre, včasih pa malo nenavadne ideje. Ta sedaj se je Filipu zdela nenavadna, kajti ni bil navajen preživljati prostega časa na župnijskem dvorišču. Pri Tobiju je bilo to vse drugače. Bil je ministrant in v tem okolju se je počutil zelo domače.
»Najbrž bom tudi zvečer tukaj, ker se začnejo šmarnice. Pridi še ti, po navadi na koncu igramo košarko.«
Filip je odkimal. Navajen je bil priti k verouku, ker je moral. V nedeljo je šel k maši, ker je zbiral listke, da jih je lepil v veroučni zvezek. Zbiranje teh listkov mu je bilo od nekdaj zabavno, še posebno, ker jih je dobil zastonj, medtem ko so bile sličice nogometašev z lanskega svetovnega prvenstva kar drage. Zdaj je zadržano stopal proti župnišču, a na njegovo olajšanje je bilo dvorišče prazno. Takoj se je sprostil. S Tobijo sta le nekajkrat vrgla na koš, ko se je zaslišal krik.
»Au!« Pred Filipom se je sredi skoka zasvetlikal kos stekla, in ko je stopil nanj, mu je spodrsnilo. Iz njegovih ust se je usul plaz besed. Grdih in nespodobnih. Takšnih, zaradi katerih mu sestra Magdalena morda ne bi dala mašnega listka. Takšnih besed, zaradi katerih bi mu razredničarka ukazala, naj napiše spis z naslovom »V šoli ne preklinjamo«. Takšnih, zaradi katerih – zaradi katerih se je Filipu približala neka senca. Pogledal je navzgor, saj je namreč še vedno čepel na tleh in si ogledoval koleno.
»Te boli?« ga je vprašal neznani mož.
Filip je trmasto odkimal, ob tem pa tako stiskal zobe, da je kar škrtalo.
»Sem vesel, da te ne boli. So grde besede pomagale, ne?«
V obraz je postal škrlatno rdeč. Tokrat ni odkimal, čeprav je vedel, da bi moral, saj ni še noben zdravnik zagotovil, da bo ranjenca zaradi grdega govorjenja bolelo manj.
»Se ti zdi, da tako govorijo fantje, ki želijo biti odrasli?« je spet zanimalo neznanca.
Kakšna vprašanja. Filip se ni še nikoli spraševal o tem. Saj vendar vsi govorijo grde besede, razen mogoče deklice in tisti, ki se želijo prilizovati učiteljem. On ni ne deklica ne lizika.
»No?« ga je mož prijazno spomnil, da čaka na odgovor.
»Em, ne, tako sem navajen,« je zajecljal fant.
»A tako,« je zamrmral mož in na obrazu mu je pisalo, da ga fantov odgovor ni prepričal. Nato je vprašal: »Si za to, da spremeniva navado?«
Filip je hitro in odločno prikimal, saj mu je bilo nerodno pred Tobijem, pred tem možem in še celo pred košarkarsko žogo, ki jo je mencal v roki.
»Jaz sem don Bosko,« je stegnil svojo roko.
»Jaz sem Filip,« je fant zdrdral nazaj.
»Vem. V svojem oratoriju sem imel enega Filipa. Trmast, vendar zelo dober fant. Rad je imel Boga in Marijo in zrasel je v odličnega moža.«
Filip je še vedno čepel na tleh ter zrl v oči temu neznancu, ki se mu je predstavil kot don Bosko in ki mu govori o nekem fantu, Bogu in Mariji. Ni vedel, kaj naj si misli.
»Zdaj pa končno vstani,« mu je don Bosko podal roko, »in ko boš naslednjič spet padel, sam sebi povej, da si neroden, drugih besed pa ti ni treba izgubljati. Se še srečava …«
Naredil je nekaj korakov, a se je znova obrnil.
»Mesec maj je Marijin mesec in jaz imam Marijo rad,« je še zatrdil don Bosko. »Morda se bova še srečala. Tisto Tobijevo povabilo glede šmarnic tudi ni tako slabo, veš?«
Pomahal mu je in zdaj zares odšel, Filip pa je bolj kot o šmarnicah razmišljal o tem, da so župnijska dvorišča res nenavaden kraj, kjer lahko človek sreča res nenavadne ljudi.

 

---
Začetek šmarnic je. Zato bom storil tudi jaz, kot je to storil Filipov prijatelj Tobija: k šmarnicam bom povabil vsaj enega prijatelja, sošolca ali enega od domačih.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information