natisni
PDF

12. Zdravamarija za začetek

 Pri kapelici nedaleč stran od Filipovega doma je sedel don Bosko. Molil je. Kapelica je bila na samem, ob poti v gozd, na katero je le sem ter tja zašel kakšen človek. Iz hiše sta stopila Filip in Tobija in skupaj odšla proti mestu. Oba sta mahala z rokami, kot da lovita muhe, spremljal pa ju je razposajen smeh. Na križišču sta se poslovila. Po nekaj metrih se je Tobija obrnil in zavpil:
»Počasi bi se mi lahko pridružil.«
Filip je le zamahnil z roko.

argaiv1753


»Ne znam,« je zavpil za njim. »Nikoli ne bom razumel, kdaj moraš prinesti tiste kozarčke.«
Oba sta se nasmejala. Le nekaj trenutkov je minilo in Filip je že sedel ob don Bosku in kipu Marije Pomočnice, ki ju je spokojno gledala iz kapelice.
»Zanimiv pogovor,« je komentiral don Bosko. »Kakšne kozarčke pa prenaša Tobija?«
»Ministrant je,« je razložil Filip. »Bil je pri meni, sedaj pa je moral oditi na ministrantske vaje. Seveda mi je rekel, da bi lahko šel z njim …«
»In ti si rekel, da ne znaš?«
»Seveda ne. Pojma nimam, kdaj je treba kaj prinesti ali pozvoniti.«
»Kot Jernej Garelli,« se je zamislil don Bosko.
»Kot kdo?«
»Bil sem že duhovnik. Mlad duhovnik v mestu Turin. Pripravljal sem se na sveto mašo. V kotu zakristije je zakristan – to je človek, ki skrbi za oblačila in nasploh za red v zakristiji – zagledal fantiča. Povabil ga je, da bi ministriral. Ta je odkimal. Potem mu je še enkrat rekel in fant je znova povedal, da še nikoli ni ministriral. Zakristan je potem zakričal nanj, da kaj sploh dela v zakristiji, pograbil palico in ga večkrat udaril, medtem ko je nesrečni fant skušal zbežati.«
Filip se je prijel za glavo.
»No vidite,« je vzkliknil. »Če bi se jaz pojavil tam, da bi ministriral, bi me še pretepli.«
Tokrat se je don Bosko prijel za glavo.
»Seveda te ne bi, Filip. To so bili drugačni časi. Ko sem videl, kaj tisti mož počne, sem skočil vmes in zahteval, da fanta pokliče nazaj. Res je prišel. Bil je postrižen na balin in imel umazano jakno od malte. Ker je bil tako oblečen, ga je bilo sram stopiti v cerkev in se je skril v zakristiji.«
»Ja, ubogi človek,« je komentiral Filip. »In za nameček dobi še batine.«
»Povedal mi je, da mu je ime Jernej Garelli, da je brez staršev, da je star šestnajst let in da je zidar.«
»Zidar pri šestnajstih?«
»Tako je. Povedal sem ti že, da je bilo takrat drugače. Turin, kjer sem deloval, je bilo mesto, polno takih zidarčkov. Še celo mlajši so bili. Veliko je bilo sirot, revežev, ki so delali, da so preživeli. Jernej je bil eden takšnih. Povedal mi je, da še ni bil pri prvem obhajilu ter da ne hodi k verouku, ker je že tako velik in bi se mu mlajši smejali. Vprašal sem ga, ali bi prišel, če bi ga učil samo jaz.«
»Tako kot mene,« je pripomnil Filip. »Se mi zdi, da imam dopolnilni pouk iz verouka.«
»Jernej se je strinjal,« je med smehom dodal don Bosko. »Bilo ga je le strah, da ga ne bo kdo spet pretepel. Začela sva še tisti trenutek.«
Don Bosko je utihnil in se obrnil h kipu Marije, ki je stal v kapelici. Videlo se mu je, kako se je izgubil v spominih.
»Bil je 8. december, praznik Marije Brezmadežne. Pokleknil sem in zmolil zdravamarijo. Svoje delo in Jerneja Garellija sem izročil Marijinemu varstvu. Njej res zaupam.«
»Sta se še kdaj videla?« je vprašal Filip.
»Še. Potem sem Jerneja naučil, kako se prav naredi križ na čelo. Na koncu sem mu rekel, naj pride v nedeljo in s seboj pripelje tudi svoje prijatelje. Prišlo jih je devet. In nihče jih ni nikoli tepel,« je končal don Bosko in vstal.
»Tako, Filip, se zgodi s tistimi, ki ne znajo ministrirati. Pridejo in se učijo. Tako kot se je Jernej pri šestnajstih letih učil, kako se pokriža. Kaj ko bi sedaj še midva skupaj zmolila zdravamarijo?«
Filip je prikimal. Don Bosko je pokleknil, na obraz mu je legla umirjenost in goreče je pred Marijine noge položil Filipa, Tobijo ter vse otroke na svetu.

 

---
Počasi in z veliko ljubeznijo do Marije bom pred spanjem tudi sam zmolil molitev zdravamarija.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information