natisni
PDF

14. Bil je moj prijatelj

Razred je bil nemiren. Razredničarka se je skušala dogovoriti, kdaj bi imeli vaje za šolsko prireditev. Bila je popolnoma neuspešna in dobila je občutek, da so njeni učenci najbolj obremenjeni otroci na svetu. Predlagala je drug termin, a kaj, ko so se učenci že oglasili, da imajo takrat verouk.
»Pa saj je šola menda bolj pomembna,« je bil pameten Juš.
»Od kdaj si pa ti tako priden?« ga je vprašal Filip.
»Raje sem tu kot pa tam čez cesto,« je Juš zasikal nazaj. »Ne mislim postati župnik, tako da ne vem, zakaj bi hodil k verouku.«

argaiv1753


Po koncu pouka je Juš stekel do običajnega mesta, kjer ga pobere oče na poti iz službe.
»Imaš naporen dan?« je nenadoma zaslišal.
Juš se je obrnil. Poleg njega je stal neznanec.
»Kdo ste?«
»Don Bosko. Duhovnik.«
»Ne verjamem. Naš je mlajši,« je rekel Juš, sklonil glavo in se posvetil drsanju s prstom po telefonu.
»Tudi stari duhovniki obstajajo, veš,« je v smehu nadaljeval don Bosko. »Vidim, da hodiš k verouku glede na to, da poznaš svojega župnika.«
»Hodim, ja,« je odvrnil Juš. »Moram, čeprav je verouk za pridne, jaz pa nisem noben svetnik.«
»Svetnik nisi, si pa zabaven,« je rekel don Bosko in ob tem je Juš končno pospravil telefon.
»Zakaj?« je vprašal.
»Ker tako razmišljaš. Ne verouk ne maša nista za svetnike in tudi za tiste, ki bi radi postali župniki, ne. Imel sem prijatelja, ki je bil ob meni praktično celo življenje. Ko je videl, da ne bo postal duhovnik, je hotel oditi. Mislil je, da kot navaden kristjan ne more ostati v moji hiši.«
»Ne razumem popolnoma nič,« je rekel Juš.
»No, poslušaj od začetka. Nekoč sem med mašo šel po cerkvi in zagledal več fantov, ki so spali, medtem ko je imel duhovnik pridigo. Ko sem jih vprašal, zakaj spijo, so mi rekli, da nič ne razumejo.«
»Tako se v cerkvi tudi jaz počutim,« je komentiral Juš. »Nič ne razumem.«
Don Bosko se je namuznil in nadaljeval: »Odpeljal sem jih od tam, imel kratko pridigo samo zanje in jih povabil, naj naslednjo nedeljo spet pridejo. Povedal sem jim, da bomo najprej imeli sveto mašo, potem pa se bomo zabavali. Naslednjič je z njimi prišel tudi Jožef. Bil je star samo deset let in od takrat me je redno obiskoval. Po petih letih sem ga povabil, če bi ostal pri meni. Delal je kot zidar, stanoval pa je z menoj, z mojo mamo in še nekaterimi fanti.«
»Pri petnajstih letih je delal kot zidar?« je dvignil oči Juš.
»Ja, žal … Takrat so dečki delali že zelo zgodaj, če so želeli preživeti. Skratka: Jožef je bil ob meni od otroštva. Pomagal mi je, kjer se je dalo. Spremljal me je v mesto, v zakotne mestne ulice, skrbel je za zakristijo, pospravljal, njemu sem zaupal tudi denarnico …«
»Torej je bil hišnik in tajnica hkrati?« je vprašal Juš.
»Ja, predvsem pa mi je bil prijatelj. Okoli mene je bilo čedalje več fantov, vedel sem, da potrebujem pomoč. Potreboval sem duhovnike, ki bi mi pomagali maševati in spovedovati. Predlagal sem Jožefu, da bi postal duhovnik. Sprejel je, a ugotovil je, da to ni poklic zanj. Bil je krepke postave in kot nekakšen telesni stražar in spremljal me je na vseh poteh. Bolj ko so leta tekla, bolj so mu njegovi bratje govorili, kaj sploh še dela pri meni, če ne želi postati duhovnik. Zame bi dal svoje življenje, a duhovnik ni zmogel postati.«
»Zakaj mi vse to govorite?« je vprašal Juš in stopil korak naprej, saj je od daleč že videl očetov avto.
»Zato, ker si želim, da bi razmišljal drugače. Bog je tvoj oče, pa če si svetnik ali pa če nisi, če želiš postati župnik ali pa če ne. In Jožefovo življenje ti lahko pove, da je človek lahko dober kristjan tudi kot tajnica ali hišnik ali zidar ali telesni stražar ali pa Juš iz 6. b.«
Don Bosko je končal, v tistem je pridrvel avto, Juš je skočil vanj, potem pa čez steklo avtomobila rahlo pomahal staremu duhovniku in se mu pri tem celo nasmehnil.

 

---
Pri večerni molitvi bom pomislil na tistega sošolca oz. sošolko, ki nerad ali pa sploh ne hodi k maši in verouku; zanj oz. zanjo bom zmolil molitev očenaš ter Jezusa prosil, da ga oz. jo spremlja v življenju.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information