natisni
PDF

15. Praznik v nebesih

V predmestju, nedaleč od šole in cerkve, je tekel potok. Poleg njega se je vila peščena sprehajalna pot. Don Bosko je sedel na klopci in prisluhnil uri v zvoniku. Odbila je eno. Filip bi moral že priti. Ob petkih pouk konča prej.
Don Bosko se ni vznemirjal. Mislil je na otroke, ki hodijo iz šole domov. Mislil je na srednješolce, ki so na svoji poti do doma najverjetneje naredili kakšen ovinek. Tako ene kot druge je priporočal Bogu in Mariji. To je bilo njegovo nikoli končano delo, in kadar je imel le malo časa, je molil za vse ljudi, še posebno za mlade. Ko je zrl v potok, se je spomnil, kako je svoj čas zbiral male zidarje, kamnoseke in druge delavce, ki bi morali hoditi v šolo namesto na delo. Vodil jih je ob reki na sprehode. Smejali so se, lovili in se ob tem spomnili, da je življenje tudi lepo, ne le težko. Don Boska so iz spominov predramili koraki. Zaslišal je, kako nekdo teče po pesku. Najprej je zagledal živo rumene športne copate, nato sprane kavbojke in veliko torbo na ramenih.

argaiv1753


»Zamujam,« je bil slabe volje Filip, vrgel torbo na tla in sedel k don Bosku na klopco.
»Dober dan,« mu je prijazno odgovoril don Bosko.
»Aja, dan,« je rahlo zardel fant in razložil, zakaj je zamudil. »Petek je, komaj smo čakali, da bo konec, a razredničarka je imela po zvonjenju še desetminutno predavanje o disciplini.«
Don Bosko je vprašujoče pogledal svojega sogovornika.
»Smo pač bolj glasni,« je rekel Filip. »In po viaduktu mimo učilnice je ravno peljal vlak z naloženimi avtomobili iz tovarne. In mi smo začeli razpravljati, katere barve avtomobila bi imeli. In je bilo vse narobe …«
»Želiš, da ti razložim, zakaj je bilo narobe?« je z narejeno resnostjo vprašal don Bosko.
»Neeeeee,« je zategnil Filip. »O tem sem poslušal deset minut. A boste rekli, da je bilo tistih nekaj fantov, ki so prišli k vam na obisk, pa pridnih in tihih?«
Don Bosko se ni mogel zadržati. Planil je v glasen smeh.
»Tistih nekaj fantov, Filip? Se spomniš Jerneja, o katerem sem ti pred dnevi pripovedoval? No, ko sva se srečala, je bil sam. Ampak naslednjič je pripeljal še več fantov …  in najprej nas je bilo petnajst, potem petindvajset, poleti pa nas je bilo že okoli osemdeset. Lahko si predstavljaš, kako je, če ti osemdeset fantov gleda na železnico in vsi hkrati govorijo, katero barvo avtomobila bi imeli.«
»Ojoj! Si ne predstavljam,« se je Filip prijel za glavo.
»Takrat seveda nismo gledali avtomobilov. Fantje so bili revni in lačni. Tudi nismo samo vpili in se igrali. Naučili smo se tudi peti. Brez glasbe bi bila naša srečanja kot telo brez duše. Naučili smo se eno od pesmi na čast Mariji. Peli smo jo pri maši na svečnico in ljudje so nas začudeno gledali. Veš, na zunaj so ti fantje delovali precej zanemarjeno in so vzbujali kar nekaj pozornosti …«
»O vem,« je vzkliknil Filip. »Zadnjič nam je učitelj zgodovine kazal slike iz časa neke revolucije. Bilo je veliko revnih fantov, oblečenih v prevelike, zakrpane suknjiče. Gledali so precej žalostno in …«
Don Bosko mu je segel v besedo.
»Tako je, Filip. Gledali so žalostno. Jaz pa sem želel, da bi bili veseli. Da ne bi videli le svoje revščine, ampak da so veseli življenja.«
Filip je pogledal izpod čela, nato pa vprašal precej odraslo: »Revni, lačni, brez staršev … vi pa ste pričakovali, da bodo veseli?«
»Se ti zdi neverjetno?« je vprašanje vrnil don Bosko. »Pripovedoval sem jim o nebesih. Živimo veselo, ker vemo, da nas čaka večnost, kjer ne bo revščine in lakote. In moja največja želja še dandanes je, da bi bili srečni. Ampak ne šele potem, temveč tudi zdaj. Tukaj in v nebesih.«
»Bom jaz tudi prišel v nebesa?« ga je Filip vprašujoče pogledal.
»Misliš, da je Bog ustvaril nebesa zato, da bi bila prazna? Seveda, priti v nebesa zahteva trud, ampak jaz hočem, da tja pridemo vsi. To bo praznik, Filip!«

 

---
Zvečer bom povprašal starše, ali je kdo v naši okolici (v bloku, vasi …), ki morda zares potrebuje pomoč. Ali lahko storim oz. storimo zanj/e karkoli dobrega? Naloga torej za vso družino.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information