natisni
PDF

16. To je moj dom

»Dajva si malo pretegnit noge,« je predlagal don Bosko in vstal s klopce ob potoku.
Filip je skočil na noge. Še vedno je bil prevzet od tega, kako navdušeno mu je don Bosko govoril o nebesih. Prvič se je srečal s človekom, ki je res nepreklicno verjel v to, da ga po smrti čaka nekaj tako zelo lepega. Ko je bil majhen, mu je mama rekla, da mora biti priden, če hoče priti v nebesa. Tudi Mirjam je rekla, da verjame v nebesa, nikoli pa ni rekla, da so nebesa neprecenljiva, kot bi bilo v njeni navadi. Don Bosko pa ne izgublja besed. Zanj so nebesa nekaj najbolj vsakdanjega. Don Bosko se o nebesih pogovarja, kot bi se kak fant pogovarjal o pametnih telefonih ali o tem, da je matematika težka.
»Kaj je bilo potem?« je deček vprašal duhovnika.
»Kdaj potem?« je rekel don Bosko.

argaiv1753


»No, pripovedovali ste mi, da ste imeli že okoli osemdeset fantov, s katerim ste šli na sprehod, se z njimi pogovarjali o nebesih in jim dali tudi kak kos kruha. In to ste počeli celo življenje?«
»Tako nekako, ja. Svojih fantov nisem želel zapustiti. Kmalu so me poslali, da bi bil duhovnik v neki bolnišnici v predmestju mesta Turin. Rekel sem, da grem, če se bom lahko tam srečeval s svojimi fanti.«
Filip je pomislil na bolnišnico, ki je stala nekaj minut hoje stran od šole. Z vseh strani jo je obdajala ali cesta ali parkirišče. Nikakor si ni mogel predstavljati, da bi se tam lahko zbiralo osemdeset glasnih otrok.
»In kaj so rekli fantje, ko ste jim povedali, da se boste morali preseliti?«
»Najprej me je precej skrbelo,« je rekel don Bosko. »Toda potem sem imel sanje. Zelo zanimive sanje. Spet sem zagledal trop volkov. Pa kozličev, jagenjčkov, psov, ptičev …«
»Skratka – cel živalski vrt,« je dodal Filip.
»Ja, kot da bi ušli od tam,« se je strinjal don Bosko. »Vsi so zganjali strašen trušč, tako da sem hotel kar zbežati. Pa je prišla gospa, oblečena kot pastirica. Pomignila mi je, naj grem s to čudno čredo. Ona pa je hodila pred njo. Sedaj že veš, da je bila to Marija, moja učiteljica. Hodil sem torej s čredo, ona pa je hodila pred nami in mi kazala pot. Tako kot jo še dandanes kaže vsakemu izmed nas. Ustavili smo se trikrat. Pri vsakem postanku so se volkovi spremenili v jagnjeta. Bil sem izmučen, hotel sem sesti, pastirica pa mi je rekla, naj grem dalje. In sedaj ti bom povedal to, kar je najbolj pomembno … Prišli smo na široko dvorišče, število jagnjet je bilo ogromno in nekatera jagnjeta so se spremenila v pastirje, ki so prevzeli skrb za druge. Nato je prišla pastirica k meni in me povabila, naj pogledam na jug.«
»In kaj je bilo tam?« je Filip razprl oči.
»Veš, kaj je bilo tam? Njiva, na njej pa kup zelenjave.«
Filipove oči so ugasnile od razočaranja.
»Čakaj,« je rekel don Bosko. »Tudi jaz sem čudno pogledal, kaj mi kaže to njivo. Potem pa je rekla, naj pogledam še enkrat. In tokrat sem zagledal veliko in zares lepo cerkev. Na njej je z velikanskimi črkami pisalo To je moj dom. Seveda sem hotel takoj vprašati Marijo, kaj vse to pomeni, pa mi je le rekla, da bom kmalu vse razumel … In potem sem se prebudil.«
Filip se je ustavil.
»Don Bosko, že nekajkrat bi rad rekel … jaz sanjam ne verjamem. Zjutraj se zbudim in me ne zanima kaj dosti, ali me je tlačila mora ali me je kdo lovil ali pa sem zadel na lotu …«
Don Bosko je prikimal.
»Saj to je prav. Tudi moja babica je rekla, da so sanje prazne marnje. Ni dala kaj dosti na to. Jaz sem pa začutil, da mi po sanjah govori Bog. In sem mu res verjel! Zato sem fantom začel pripovedovati o cerkvah, travniku, delavnicah, šoli … Fantje so me poslušali in to razlagali okrog. In zato so me začeli moji sodelavci zapuščati.«
»Zakaj pa?«
»Ker so mislili, da sem nor. Ampak tu se bova ustavila. Pomembno je, da sem bil prepričan, da s tisto cerkvijo nekaj bo. Ne glede na vso norost.«

 

---
Zvečer bom poprosil starše, da mi povejo kaj več o naši cerkvi in o zavetniku naše župnijske cerkve. Ali pa bom na spletu sam pobrskal, če ima naša župnija tudi svojo spletno stran; ali pa poiskal kaj o zavetniku naše župnijske cerkve.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information