natisni
PDF

19. Različna a prijatelja

Filip se je zibal na stolu v učilnici, gledal naložene avtomobile, ki so bili na poti iz tovarne, in razmišljal, kako bo mama vesela, ker je dobro pisal zgodovino. 

argaiv1753

»Nehaj,« mu je zabrusil Tobija, ki je sedel poleg njega.
Filipa bi skoraj odneslo, pa ne zaradi zibanja na stolu.
»Kaj ti pa spet je?«
»Nič. Pač me moti,« je bil kratek Tobija.
»Usedi se tako, kot se v šoli sedi,« je rekla še razredničarka, kar je po navadi nekajkrat na uro ponavljala Jušu, ki si tega nikakor ni znal usvojiti.
Filip je zavzdihnil. Prepiri s prijateljem so ga spravljali v obup. Končno je zazvonilo in s Tobijem sta planila po stopnicah. No, pravzaprav je planil samo Filip, Tobija pa je hodil premišljeno, kot da ga nič ne zanima, ali bo prišel do vrste za kosilo prvi ali petindvajseti. Kljub prepirom pa je bilo zanju samoumevno, da gresta iz šole skupaj domov. Izbrala sta si pot ob potoku. Tobija se je nenadoma ustavil.
»Glej,« je vzkliknil, »a ni to tisti mož, ki sva ga videla enkrat na košarki?«
»Don Bosko,« je vzkliknil Filip.
»Ti ga celo poznaš osebno?« se je začudil Tobija.
Filip je le prikimal in obstal. Do sedaj je bil z don Boskom vedno sam. Kako to, da se je sedaj pojavil kar tu? Don Bosko je že prišel bližje. Segel je v roko Tobiju in se mu predstavil.
»Danes sem se želel pogovarjati z obema,« je nato začel. »Rad bi vama povedal nekaj o Janezu in Mihaelu. Bila sta si prijatelja tako kot vidva. Nekoč sem fantom delil svetinjice … To so taki kovinski obeski, na katerih je upodobljena Marija ali kak drug svetnik. No, poleg je stal fant, ki se ni hotel prerivati, zato je ostal brez nje. Postala sva si prijatelja. Ime mu je bilo Mihael. Bil je miren fant.«
»Kot Tobija,« je rekel Filip in dregnil sošolca.
»Janeza,« je nadaljeval don Bosko, »pa sem spoznal v svojem domačem kraju. Želel je iti z menoj, da bi postal duhovnik. Ko sva se vračala v oratorij, je tekal gor in dol, preskakoval jarke, lovil metulje in mi hkrati hitel pripovedovati vse mogoče stvari.«
»Kot Filip,« se je oglasil Tobija in tokrat on dregnil sošolca.
»Tako sta Mihael in Janez skupaj hodila v šolo. No, vsaj začetek poti sta imela skupen. Potem pa je Janez hitro stekel drugam. Takrat so bili na ulicah pogosto kakšni glumači, igralci, ki so zabavali ljudi. Janez je stal tam in jih gledal, potem pa je tekel proti šoli, da se je kar kadilo. Pred šolskimi vrati je stal, še preden so prišli Mihael in drugi. Bil je ves preznojen. Mihael je bil pogosto kar malo jezen na Janeza. 'Zakaj ne greš z nami?' ga je spraševal. Janez pa mu je odgovarjal, da gre raje po drugi poti. Mihael mu je nato rekel, da mora ubogati. In vesta, kaj mu je Janez odgovoril? Takole je rekel: 'Mar ne ubogam? Moram iti v šolo in grem. Moram biti točen in sem. Pa kaj potem, če rad gledam glumače.«
Don Bosko je umolknil, Tobija in Filip sta se le presedala na klopci.
»Bila sta si zelo različna. Tako kot vidva,« je nadaljeval don Bosko. »Ampak brez njiju si ne predstavljam oratorija. Janez je postal škof in celo kardinal. To je zelo pomembna služba. Kardinali so tisti duhovniki, ki jih kdaj vidita na televiziji, ko kažejo posnetke iz Rima. V rdečih oblačilih. Mihael pa je potem prevzel veliko dela s fanti in nadaljeval moje delo. Celo življenje sta si ostala zelo različna, pa vendar prijatelja. Tako kot sta vidva. Nekoč sem ju oba poklical. Rekel sem jima takole: 'Imejta se rada kot brata. Pomagajta si in prenašajta drug drugega kot brata. Nikoli vama ne bo manjkalo pomoči Boga in Marije Pomočnice.'«
Don Bosko je vstal s klopi.
»Ne vem zakaj, ampak želel sem vama to povedati … Bog je ustvaril ljudi zelo različne. Tudi njegovi apostoli so bili različni. Tudi moji fantje so bili različni. Cel svet je različen. In to ne pomeni, da je slab. No, zdaj pa že preveč govorim … Lepo bodita.«
Preden sta Filip in Tobija utegnila spregovoriti, ni bilo don Boska nikjer več.

---
Pomislil bom na tole: koga med svojimi vrstniki oz. sošolci res ne maram in zakaj? Kljub temu bom poskušal na njem najti kaj dobrega in odslej biti pri njem pozoren predvsem na te dobre stvari. Pa še zmolil bom zanj molitev sveti angel.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information