natisni
PDF

24. Sanje o treh cerkvah

Ko je Filip to nedeljsko jutro prišel iz sobe, je zagledal mamo, oblečeno, kot da se kam odpravlja. Presenečeno jo je pogledal, a je vsa vprašanja raje zadržal zase. 

argaiv1753

»Danes grem tudi jaz,« je rekla mama. »In na kosilo sem povabila don Boska.«
Filip si je ravno hotel obuti športne copate, a mu je ob teh besedah vse padlo z rok.
»Pa ne da si presenečen? Tudi jaz sem bila, sine, ko sem izvedela, da se že cel mesec pogovarjaš s tem človekom,« je rekla mama in odprla vhodna vrata.
»Tudi jaz ga poznam,« je vzkliknila Mirjam; njena mama in brat sta se hkrati zastrmela vanjo.
Filip je bil celo mašo na trnih. Imeti don Boska na kosilu se pač ne zgodi vsak dan. Pomislil je na stotine in stotine fantov, ki so imeli to srečo, da so jedli z don Boskom. In počutil se je kot največji srečnež pod soncem. Kljub vsej nepotrpežljivosti mu je uspelo zaslediti, da danes niso le binkošti, ampak tudi praznik Marije Pomočnice. Po dveh urah, ki sta se vlekli kot učiteljeva razlaga o sestavi celice, so končno sedli za domačo mizo.
»Danes je velik praznik,« je rekel don Bosko po tistem, ko so zmolili zdravamarijo in čakali, da se juha ohladi.
»Zakaj vam je Marija tako blizu?« je vljudno vprašala Mirjam.
»Veš, Mirjam, imel sem res zanimivo življenje, na katerem sta me z neverjetno zvestobo spremljala Bog in Marija. Imel sem poln oratorij fantov in po nekem času sem ugotovil, da potrebujem ljudi, ki bodo nadaljevali moje delo tudi v prihodnosti in ga razširili po celem svetu. Tako sem ustanovil družbo, ki sem jo imenoval salezijanci. No, pravzaprav drugi pravijo, da sem jo jaz ustanovil, jaz pa mislim, da je vse to naredila ravno Marija Pomočnica. Zato sem ji tudi hotel zgraditi cerkev. Tako kot sem to videl v sanjah.«
Don Bosko je utihnil, nato pa se sklonil k Mirjam in ji zašepetal: »Veš, Marija je res neprecenljiva.«
Nato je nadaljeval:
»Bil sem nekje zunaj in znova je bila okoli mene cela množica fantov. Bili so zelo nevzgojeni, živahni, preklinjali so, se pretepali in najraje bi šel kar stran od njih. Toda prikazala se je gospa. Seveda je bila to Božja mati Marija. Rekla mi je, naj grem med tiste fante in delam. Šel sem k njim, ampak nisem vedel, kaj naj pravzaprav počnem, saj ni bilo nikjer nobenega prostora.«
»Za tako množico bi bil potreben cel stadion,« je komentiral Filip.
»Ja, očitno je bila tudi Gospa takega mnenja, saj je pokazala na travnik. Ampak travnik mi je bil premajhen. Takrat je Gospa z roko pokazala v daljavo in zagledal sem majhno, nizko cerkev. Kmalu zatem sem zagledal malo večjo, nato pa še eno, ki je bila res ogromna.«
»Kaj imajo vaše sanje zveze z vašim življenjem?« je vprašala Mirjam in s tem še bolj dokazala, da se komaj drugič v življenju pogovarja z don Boskom.
»Veliko,« je skomignil z rameni don Bosko. »Sanjal sem že od otroštva. Sprva nisem veliko dal na sanje, potem pa sem se prepričal, da so Božji namig. Bog mi je s sanjami kazal, kaj bom v življenju delal, na kaj naj bom pozoren in tako naprej. Ko sem imel sanje o teh treh cerkvah, ni bila še nobena od teh zgrajena. Poleg tega nisem imel nič denarja. Ampak res nič. Toda bolj ko sem v sanjah gledal v Marijo, bolj se je množil tudi denar za gradnjo. In verjel sem, da se bodo sanje nekoč uresničile.«
»In so se?«
Trije glasovi hkrati so izrekli to vprašanje in troje parov oči se je zastrmelo v don Boska. Ta je ponižno prikimal.
»Dogajalo se je točno tako, kot sem sanjal. Najprej smo imeli prvo, nato še drugo cerkev. Potem sem želel zgraditi še tretjo, ki bi jo posvetil Mariji Pomočnici. Moja mama ni vedela, kje naj dobi kruh za vse lačne fante, jaz pa sem ji govoril o gradnji. Čedalje bolj sem se zavedal, da mi Marija pomaga na vsakem koraku.«
»Pa ste jo zgradili vendar ali ne?« je bil nepotrpežljiv Filip.
»Juha se je že čisto shladila,« je odgovoril don Bosko. »Pozneje bom pripovedoval naprej.«
Vzel je žlico in začel z velikim užitkom jesti.

---
Za večerno molitev bom zmolil molitev, ki jo je svojim mladim priporočal don Bosko: trikrat molitev zdravamarija in vsakič bom pred zdravamarijo izrekel prošnjo: 'Ljuba mati večnega življenja, reši mojo dušo pogubljenja!'

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information