natisni
PDF

27. Živi spomenik

Mirjam je z nohti pogladila mrežo na loparju. Nato je vrgla žogico v zrak in zamahnila z vso močjo. Izvedla je dober servis. Njen trener je bil glede pohvale skop.

argaiv1753

»Napreduješ, Mirjam. Se vidiva,« je bilo vse, kar je rekel. Nato je odšel.
»Te lahko pospremim?« jo je vprašal mož, ki se ga je Mirjam neizmerno razveselila. Še vedno je imela v spominu nadvse prijetno nedeljsko kosilo, ko je pripovedoval o svoji ljubezni do Marije in o gradnji cerkve, ki jo je posvetil prav njej, Mariji Pomočnici.
Mirjam je prikimala in si čez ramo oprtala športno torbo. Nekaj časa sta hodila v tišini, nato pa se je Mirjam odločila, da bo vprašala nekaj, kar ji je ležalo na srcu od nedeljskega kosila dalje.
»Eno vprašanje imam,« je previdno rekla. »Bila sem neprecenljivo vesela, da ste prišli k nam na kosilo. Uživala sem v vašem pripovedovanju. A kar naprej sem poslušala samo zgodbe o fantih. Imeli ste poln oratorij fantov, zadnjo opeko v cerkev Marije Pomočnice je vstavil fant … Dvomim, da so se vsa turinska dekleta bala višine in je moral to zato storiti fant,« je hitela govoriti Mirjam. Don Bosko ni rekel nič, zato je nadaljevala: »Med mašo je bilo v cerkvi 1200 fantov … Kar sem želela vprašati, je: Ali za dekleta pri vas res ni bilo nič prostora? Ste se sploh kaj pogovarjali z njimi, tako kot ste se z menoj?«
Mirjam se je končno ustavila in pogledala don Boska.
»Si kar malo huda, ne?« ji je nasmejan vrnil pogled.
»Glej, res sem mislil, da je moje delo namenjeno samo dečkom, revnim sirotam. Toda nekoč sem sanjal, da sem se znašel med veliko množico deklet, ki so me spraševala za pot in me prosila pomoči. Pa sem se kar umaknil. Toda takrat se je pojavila neka lepa gospa, sijoča v obraz, in mi rekla: 'Poskrbi zanje. Moje hčerke so.' Resno sem jo vzel. Vedel sem, da so se mnoge sanje uresničile, in vedel sem, da moram poslušati Marijo, ki sem jo imel za največjo učiteljico.«
»In kako ste uresničili te sanje?« je bila Mirjam neposredna.
»Se spomniš, ko sem prišel k tebi na gimnazijo in ti povedal zgodbo o dekletu, ki mu je bilo ime Marija Dominika? Kako je najprej učila dekleta šivati, potem pa odprla tudi nekakšno zavetišče za deklice brez staršev? Vse skupaj je bilo zelo podobno temu, kar sem v Turinu delal jaz za fante. Dekleta so rekla, da se ne bodo poročila, ampak da bodo svoje življenje posvetila revnim deklicam. Pomislil sem, da bi Marija Dominika lahko postala sestra, redovnica. Tako kot so nekateri fantje iz mojega oratorija postali duhovniki, bi lahko ona in njene prijateljice postale redovnice. Mi bi delali za fante, one pa za dekleta.«
»To se kar dobro sliši,« je pristavila Mirjam. »In kaj je bilo potem?«
»Postale so redovnice. Dal sem jim ime hčerke Marije Pomočnice. Želel sem, da bi bile one živi spomenik moje hvaležnosti Mariji.«
»Kako to mislite?« je pogledala Mirjam izpod čela.
»Postaviti spomenike komu je velika čast, ne? Spomeniki so po navadi iz kamna. Jaz pa sem hotel postaviti tak spomenik, ki bo trajal leta in leta. Ki bo živ. In to sem storil.«
»Aha. Razumem. One so torej delale podobno kot vi?«
»So,« je prikimal don Bosko, »Marija Dominika je bila izredna.«
»Neprecenljiva,« je dodala Mirjam.
»Tako je. Tudi one niso imele denarja. Komaj so preživljale sebe in dekleta. Marija Dominika pa je bila kot motor. Želela je, da so vse vesele. 'Veselje je znak srca, ki močno ljubi Boga,' je govorila. Skušala je ohranjati veselje tudi takrat, ko ni bilo pri hiši niti koščka kruha. Zaupala je v Boga in v Marijo z vsem srcem in vedela je, da se bo vse dobro izšlo. Po devetih letih je bilo sester že več kot 160!«
Mirjam je zamahnila z roko, kot da je vrgla žogico v zrak.
»Zdaj sem pomirjena,« je rekla, »pomembno je, da je don Bosko za vse ljudi, ne pa samo za fante.«

---
Pri večerni molitvi se bomo v družini pogovarjali o tem, kaj vse (lahko) delajo redovnice v Sloveniji in katere 'vrste' redovnic sploh poznamo.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information