natisni
PDF

29. Messijeva dežela

Bila je samo še ena minuta do zvonjenja. Filipova razredničarka je zaželela lep konec tedna in čim bolj natančno pripravljanje prtljage. Nato je že dvanajstič naštela, česa nikakor ne smejo pozabiti. Naslednji teden bodo namreč preživeli ob morju v šoli v naravi. 

argaiv1753

»Tam bomo morali biti pridni?« je vprašal Juš, saj veste, tisti Juš, ki pač vedno sprašuje.
Razredničarka se je prijela za glavo, razred pa se je zasmejal.
»Vas je strah iti z nami?« jo je vprašal Tobija.
Tokrat se razredničarka ni prijela za glavo. Pogledala je svoje učence in rekla: »Ni me strah. Rada sem z vami, rada imam vaš smeh, skratka, rada imam vas vse. Veselim se, da grem z vami.«
Namesto da bi jim ponovno spregovorila o pravilih, jim je za spremembo o tem, da jih ima rada. Še večkrat bi jim morala … Tega se je zavedala.
Filip ni bil tako vesel kot drugi. Don Boska ne more vzeti s seboj na morje. Odločil se je, da mu danes za šolo v naravi še ne bo povedal. Pa vendar … V trenutku, ko sta se srečala, je don Bosko že začutil, da nekaj ni v redu.
»Lahko bi šli z menoj,« je vzkliknil Filip po tistem, ko mu je povedal, kam gre s svojimi sošolci. Postajal je čedalje bolj razgret: »Ja, don Bosko, lahko bi šli z menoj. Lahko bi se naredili nevidnega in bi na zajtrku sedeli poleg mene. Ali pa bi šla zvečer na sprehod in bi mi pripovedovali zgodbe … Vi znate veliko stvari in prav gotovo znate tudi uspavati učitelje, da naju ne bi nihče opazil in …«
Don Bosko je položil roko na Filipovo rame.
»Filip, jaz nisem čarovnik. Nisem super junak. Sem pa tvoj prijatelj. Izkoristiva še ta čas, ki ga imava, potem pa bova šla vsak na svojo pot. Mislil bom nate, ti boš name in tako si bova ostala prijatelja.«
Filipu se je že malo zatresla brada in bal se je, da mu po licu ne bo zdrsela solza. Zato je hitro rekel: »Ja, izkoristiva ta čas. Pripovedujte mi še o čem. Imeli ste veliko fantov, veliko prostora, fantje so postali duhovniki salezijanci in delali z mlajšimi … A se je vse to dogajalo samo tam? Vi mi govorite o Turinu, a jaz živim v Sloveniji …«
»Vse skupaj se je širilo. Nismo ostali samo v Turinu. Prišel je tudi dan, ko sem v cerkvi Marije Pomočnice blagoslovil salezijanske misijonarje. Veš, kdo so to misijonarji?«
Filip je bil rahlo negotov.
»Tisti, ki delajo v Afriki?« je potem vprašal.
»Ni nujno, da samo v Afriki. Misijonarji gredo tja, kjer ljudje ne poznajo Jezusa. In tistemu ljudstvu pripovedujejo o Jezusovi ljubezni. Nekoč sem sanjal o neki deželi, po kateri so se podili divji ljudje z razmršenimi lasmi, bojevali so se med seboj s sulicami in fračami … Vse skupaj je bilo res zastrašujoče. Potem pa so prišli mednje salezijanci, učili so te divjake, molili so z njimi, peli so Marijine pesmi … Ko sem se zbudil, sem si rekel, da moramo iti salezijanci v svet. In kmalu smo šli – v deželo Lionella Messija.«
»V Argentino!« je vzkliknil Filip, ki je na zvezku od vsakega predmeta imel sliko argentinskega nogometnega zvezdnika.
Don Bosko se je nasmehnil in prikimal.
»Vodja misijonske skupine je bil Janez. Se spomniš Janeza, tistega živahnega fantiča, ki je vsako jutro pred šolo tekel gledat razne umetnike in cirkusante? Postal je krepek in pameten duhovnik. Naročil sem mu, naj ljudem govori o Jezusu, naj skrbi za bolne, otroke, stare in reveže. In na koncu sem mu rekel, naj bo še tako trpljenje in še tako naporno – nikoli naj ne pozabi, da ga v nebesih čaka veliko plačilo.«
»Vi radi govorite o nebesih …« je rekel Filip.
»Seveda, saj zato smo vendar na svetu!« je vzkliknil don Bosko. »Vsakemu, ki je prišel k meni in je rekel, da bi mi rad pomagal pri delu z mladimi, sem rekel: 'Za plačilo ti obljubljam delo, kruh in nebesa.'«
»Še eno vprašanje imam,« je rekel Filip. »Ko sva se prvič srečala, tam na župnijskem dvorišču, ste mi rekli, da ste imeli v oratoriju fanta po imenu Filip. Nikoli več ga niste omenili. Rad bi izvedel kaj več.«
»Velja,« se je nasmehnil don Bosko. »Dolgujem ti še njegovo zgodbo. Splača se jo slišati. Jutri ti bom pripovedoval o njem … Dobiva se pri kapelici.«

---
Pri družinski molitvi si bomo povedali čim več o slovenskih misijonarjih, rajnih in živih (Baraga, Knoblehar, Gnidovec, Majcen, Opeka …); potem pa bomo še skupaj zanje zmolili Gospodovo molitev Očenaš.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information