natisni
PDF

31. Poslovilno pismo

Pri sveti maši je bil Filip nemiren. Skušal je poslušati, hkrati pa je ugotovil, da mu to nikakor ne gre. Tako rad bi slišal še kakšno besedo od don Boska, a včeraj sta se poslovila. Ko je prišel domov, je nadaljeval pripravljanje prtljage. Odprl je kovček in na vrhu zagledal pismo. Usta so se mu razlezla vse do ušes. V trenutku je vedel, čigavo je. Sedel je na preprogo, se naslonil na posteljo in začel brati:

argaiv1753

Dragi Filip,
rad bi ti povedal, da sem nadvse vesel, ker sva se spoznala. Prav tako sem vesel, da sem spoznal tvoje prijatelje, tvojo družino in celó tvojo učiteljico. Rad imam vse mlade tega sveta in vse tiste, ki jih vzgajajo. Zato sem vas tudi obiskal.
Za konec bi ti rad zaupal še delček svojih sanj, ki so se mi v življenju uresničile.
Nekoč sem sanjal, da me je Marija, Božja mati, odvedla na velik vrt, ki mu nisem videl konca. Tla so bila kot preproga iz različnega cvetja, ograja pa je bila pokrita z vrtnicami. Marija mi je naročila, naj si sezujem čevlje in stopim v vrt. Rekla je, da je to pot, ki jo moram prehoditi. Sezul sem se in začel hoditi.
Pod cvetovi so se skrivali veliki trni. Tako močno so me zbadali, da so mi noge začele krvaveti. Po nekaj korakih sem se vrnil …« Marija mi je rekla, da potrebujem dobre čevlje, ker je pot dolga. Obul sem se in spet šel na pot. Pridružilo se mi je še nekaj sodelavcev. Z vseh strani so cvetele vrtnice različnih barv in z vseh strani sem občutil trnje. Povsod sem krvavel. S strani so me gledali ljudje, ki seveda niso videli vsega. Rekli so: 'Glejte don Boska, kako je srečen med rožami. Mirno se sprehaja in vse mu uspeva.' Tudi veliko duhovnikov in sodelavcev mi je sledilo; ko pa so videli trnje, so začeli vpiti. Zapustili so me in se vrnili. Nekateri pa so hoteli biti z menoj in so mi sledili. Morda se sprašuješ, zakaj sem sploh šel naprej. Veš, Filip, vedno je treba iti naprej in sprejeti težave. Ne moreš samo stati in gledati trnje. Potem se nikamor ne premakneš. Življenje gre mimo, ti pa cepetaš na mestu, ker te je strah težav. Vedno moraš iti dalje zaradi nagrade, ki te čaka na koncu. Prišel sem namreč v prelep vrt. Zapihal je vetrič in rane so se zacelile. Tam je bila tudi velika dvorana, neverjetno lepa. Stene so bile okrašene s svežimi cvetovi vrtnic, ki so bile brez trnja. Oh, Filip, če bi ti to govoril v živo, bi mi tukaj gotovo segel v besedo in bi mi rekel, da je bila to takšna hišica kot pri Janku in Metki. Le še čokolada se je manjkala. Mogoče res.
Te sanje sem ti povedal zato, da te še enkrat spodbudim, da se je treba v življenju vedno potruditi. Ker kdor vztraja na poti, čeprav ni vedno lahko, ga na koncu vedno čakajo cvetovi … no, ali pa čokolada … Skratka: nekaj zelo lepega.
Najino druženje se je tako končalo, ne pa tudi najino prijateljstvo. Nekoč mi je pripovedovala neka vzgojiteljica v vrtcu, da je k njej prišel otrok in ji rekel, da zelo pogreša svojo mamo. Ona pa mu je rekla: 'Veš, kadar jaz koga pogrešam, zaprem oči in tistemu človeku v mislih pošljem objem.' Tako lahko storiš tudi ti. Zapri oči in se pogovarjaj z menoj. In jaz se bom iz nebes pogovarjal s teboj. Tebe in vse tvoje prijatelje pričakujem v nebesih. Bodi vedno vesel, toda izogibaj se vsemu slabemu. Opravljaj svoje dolžnosti, Filip, kolikor zmoreš. Drugo bo naredil Bog. Če imaš kakšno težavo, jo zaupaj Jezusu in Mariji Pomočnici. In videl boš, kaj so čudeži. Bog s teboj … tvoj prijatelj Janez Bosko.

Filip je zganil pismo in težko zavzdihnil. Nato je zaprl oči in v mislih objel don Boska. Pri srcu mu je postalo lažje. Don Boskovo pismo je spravil na dno kovčka, da ga bo lahko tudi na morju prebiral. Še zlasti takrat, ko se mu bo zazdelo, da ni tako preprosto biti vesel in dober.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information