Šmarnično branje 2010

natisni
PDF

18. K Mariji na Brezje

Kako počasi so minevali dnevi. Eva je vsak dan odštevala dneve in še vedno se ji je zdelo, da je nedelja še tako daleč. Zadnji dan so si pripravili nekaj stvari, ki jih bodo rabili na romanju. Tudi malico so vzeli s seboj.
Končno je napočilo pričakovano nedeljsko jutro. Eve ni bilo treba buditi. Čeprav je bilo treba zgodaj vstati, je bila že budna, ko jo je prišla mama poklicat. Hitro se je umila, oblekla in pojedla zajtrk. Bila je vsa polna pričakovanj.
Dobro se je zdanilo, ko je vsa družina sedla v avto in se odpeljala na Brezje. Tam je bilo veliko ljudi. Cerkev je bila polna. Ljudje so peli in molili. Šli so najprej k milostni podobi brezjanske Marije. Eva je videla čudovito Marijino podobo z Jezusom v naročju. Gledala je tako milo kot dobra mamica.
Ljudje so hodili po kolenih okoli oltarja. Oče in mati ter otroci so šli po kolenih okoli oltarja. Ko so se vrnili, je oči stal v vrsti za spoved. Eva je bila radovedna, a mami ji je s kretnjo pokazala, da ji bo kasneje vse razložila.
Po koncu svete maše so šli malo ven na zrak. Eva je vprašala mamico: »Mami, zakaj je oči čakal pred tisto hiško v cerkvi? Kaj je delal v hiški?«
»Tisto ni hiška, je spovednica. V spovednici je duhovnik, ki pomaga vsakemu opraviti sveto spoved.«
»Kaj je to spoved?«
»Vsak človek lahko naredi greh. Jezus je žalosten, če grešimo. Zato nas vabi k sebi in nam grehe odpušča. K spovedi je treba iti vedno, ko narediš velik greh. Tudi če delaš samo male grehe, je koristno iti k spovedi. V spovednici greh ponižno priznaš in obžaluješ, da si ga naredil. Ko Jezus vidi, da ti je žal, ti greh odpusti. Duhovnik ti v Jezusovem imenu podeli odpuščanje in tvoja duša je spet lepa in čista. Tudi ti boš drugo leto šla k sveti spovedi. Opravili jo boste pred prvim obhajilom. Tedaj boš iskreno priznala in obžalovala vse, kar si slabega naredila. Jezus ti bo odpustil in tvoja duša bo pripravljena, da bo prvič prejela Jezusa.«
»Kdaj pa narediš greh?«
»Greh narediš, kadar storiš kaj slabega. Če ne ubogaš, če preklinjaš, če kaj ukradeš, če se jeziš ali koga zmerjaš in še več drugih slabih dejanj. Z vsakim grehom žališ Jezusa, ki te ima zelo rad.«
Po maši so šli mimo stojnic. Eva se je spomnila, da ji je mami obljubila kropilnik. Poiskali sta takega z angelom. Angel je držal razprte roke, v rokah pa posodico. Vanj se nalije blagoslovljeno vodo in pritrdi na steno. Eva je sklenila, da se bo vedno, ko bo šla od doma, pokrižala z blagoslovljeno vodo.

Domača naloga:
Prosi starše, naj ti kupijo majhen kropilnik. Pritrdi ga na steno v svoji sobi in se vedno, ko greš od doma, pokrižaj z blagoslovljeno vodo.

argaiv1753

natisni
PDF

17. Prinašanje darov

Maj se je nagibal h koncu. Cvetje na travnikih je ponekod že odcvetelo in veliko sena so kmetje že pokosili. Poletna vročina jim je bila prav dobrodošla, da so hitro in dobro posušili. V senike so spravili dobro seno.
Eva in njena mama sta počasi stopali po poti. Šli sta k večerni sveti maši. Mala Eva je skakljala ob mami in jo spraševala vse, kar ji je prišlo na um. Navadila se je z mamo hoditi k večerni maši in vesela je bila, da sta bili skupaj.
Ko sta se vračali od maše, je Evo zanimalo, kaj so ministranti prinašali na oltar.
Mamica ji je pojasnila: »Ko so ministranti prinašali na oltar darove, je bilo darovanje. Prinesli so duhovniku kruh in vino za mašno daritev.«
»Zakaj kruh in vino?« Je bila radovedna Eva.
»Kruh in vino sta darova, ki ju je že Jezus sam določil, da se z njima obhaja sveta maša. Ta darova sta sad zemlje in dela človeških rok. Ljudje jih prinašamo kot nekaj svojega in jih podarjamo Bogu. Kruh in vino sta vsakdanji stvári. Potrebni sta za naše življenje. Bogu ju prinašamo. A ta darova pomenita mnogo več kot samo kruh in vino. Ko ju duhovnik polaga na oltar, ju polaga v imenu nas vseh. Ta darova nista samo duhovnikov dar, ampak dar nas vseh.«
»Ali se lahko tudi kaj drugega položi na oltar?«
»Običajno ne. Je pa darovanje priložnost, da lahko vsak izmed nas položi na oltar svoje duhovne darove. V mislih lahko položiš na oltar svoje križe in težave, svoje veselje. Tudi svoje najbolj drage lahko v duhu položiš na oltar.«
»Mami, ali lahko tudi tebe položim na oltar?«
»Seveda, Eva! Zelo lepo je, če me boš znala položiti Jezusu na oltar, da bi me blagoslovil in bi lahko bila še bolj dobra mama. Tudi jaz vas velikokrat položim na oltar in prosim Jezusa, naj vas posveti in blagoslovi, da bi bili dobri in pošteni otroci. Prosim ga, naj vam ohrani čista in nedolžna srca. Tudi samega sebe lahko položiš na oltar in se Bogu daruješ. Lahko mu rečeš, da želiš biti popolnoma njegova. Bog táko daritev z veseljem sprejema in še bolj blagoslavlja tvoje življenje. Daje ti več moči, da se lahko trudiš za dobro.«
Bili sta že blizu doma in sonce se je že spuščalo za obzorje. Po poti je mama Evi zaupala, da bodo na prvo junijsko nedeljo vsi skupaj poromali na Brezje. Mala Eva je stekla naprej v hišo in vsem oznanila, da gredo v nedeljo na romanje na Brezje.

Domača naloga:
Pazljivo spremljaj pri naslednjih svetih mašah, katere darove prinašajo ministranti na oltar!

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information