Šmarnično branje 2010

natisni
PDF

16. Bili smo »pri obhajilu«!

Bil je prvi teden meseca maja. Bilo je že toplo in narava se je odela v razkošje barv. Gozdovi so bili zeleni, po travnikih pa je vse kipelo od cvetja. Ptice so pele in imele veliko skrbi, kako naučiti leteti letošnji prvi rod. Otroci v šoli so bili utrujeni. Povsod so jih spraševali in morali so popraviti, če so preko leta preveč lenarili. Težko so čakali počitnic, ki so se prepočasi bližale. Pričakovali so jih z velikim hrepenenjem.
Tudi pri verouku je bilo čutiti utrujenost in naveličanost. Ponavadi so verouk končali kakšen teden prej kot šolo. Župnik je prinesel v razred škatlo in otrokom obljubil, da bodo dobili iz nje nekaj za priboljšek, če bodo še to uro pridno poslušali. Seveda so vsi še bolj nestrpno čakali, kdaj bo župnik odprl škatlo in jim dal obljubljeno. Končno jo je vzel v roke, jo odprl in jim povedal, da bodo dobili ostanke od hostij. To so otrokom zažarele oči! Vsak je dobil polno pest odrezkov, ki so ostali pri rezanju hostij. Poskusili so jih nekoliko boječe, a kmalu so jih kar korajžno jedli. Tudi Evi se je zelo dobro zdelo. Vse je pojedla. Župnik jim je naročil, da ne smejo nič raztresti po tleh in ne nositi ven na cesto.
Eva je vsa žareča pričakovala mamico, da se je vrnila z dela. Takoj ko je prišla, ji je vsa vesela rekla: »Mami, danes nam je župnik dal odrezke od hostij!«
»Kje ste jih pa dobili?«
»Pri verouku smo jih dobili, ker smo bili pridni.«
»Veš, moja mala, to so bili odrezki od hostij, ki jih je župnik dobil v samostanu, kjer jih pečejo. Ti ostanki so navaden kruh. Narejeni so iz vode in bele pšenične moke.«
»Kako jih pa pečejo?«
»Moko in vodo zmešajo, da nastane redko testo, ki teče. Potem z zajemalko to testo vlijejo med dve vroči plošči in močno stisnejo. Testo se speče in nastanejo veliki óblati, ki so zelo suhi. Te potem navlažijo in razrežejo. Lahko naredijo male hostije, ki so za obhajilo vernikov, duhovnik pa rabi veliko hostijo. Toda s temi hostijami še ne moreš prejeti obhajila, še zmeraj so navaden kruh. Duhovnik jih mora pri sveti maši posvetiti, da postanejo Jezusovo telo. Šele posvečene hostije so za obhajilo, ker so Jezusovo telo.«

Domača naloga:
Po šmarnicah prosi gospoda župnika, naj vam on razloži, kdaj so hostije posvečene in kako postanejo Jezusovo telo.

argaiv1753

natisni
PDF

15. 'Mali mašniki'

Vsa družina je bila pri nedeljski sveti maši. Eva je sedela poleg mame. Opazovala je ministrante, ki so sedeli na sedežih ob strani oltarja. Od časa do časa so se dvignili in stoje molili ali pa kaj prinašali in odnašali. Zdeli so se ji zanimivi, saj so bili oblečeni v posebne obleke, ki so bile skoraj podobne župnikovi.
Ko so prišli od maše, je bila spet radovedna in je spraševala mamo o ministrantih. Hotela je vedeti, kaj pravzaprav počno ti fantje tam spredaj.
Mama ji je odgovorila: »To so ministranti ali strežniki, ki pomagajo pri sveti maši, da župniku ni treba tekati od oltarja do mizice. Kakor venec obdajajo župnika pri daritvi svete maše in pomagajo, da slovesnosti potekajo nemoteno. Vsak ima svoje opravilo in svojo skrb.«
»Mami, sosedov Toni mi je rekel, da bo prosil župnika, če bi ga vzel za 'malega mašnika'.«
»Eva, temu se ne reče 'mali mašnik'. Toni še ne ve, da se tem župnikovim pomočnikom reče ministranti ali strežniki.«
»Ali lahko vsak postane ministrant?«
»No, vsak najbrž ne. Biti mora primeren. Veseliti ga mora to opravilo in tudi lepo se mora obnašati. Tam ob oltarju se vse vidi in ni prav, če vidiš, da ministranti klepetajo, namesto da bi pomagali župniku in sodelovali pri sveti maši. Ponekod je ministrantov veliko, posebej če jih zna župnik navdušiti in prav poučiti. V nekaterih župnijah pa ministrirajo tudi dekleta.«
»Ali imajo ministranti tudi pouk?«
»Seveda ga imajo. Morajo se naučiti, kako sveta maša poteka, kdaj je treba prinesti vrčke, kdaj kelih in drugo. Dobro morajo vedeti, kdaj je treba zvoniti. Vsak teden imajo vaje. Župnik jih zbere skupaj in jih poučuje. Razlaga jim sveto mašo in druga bogoslužna opravila, naučiti jih mora, da znajo prav odgovarjati in se lepo obnašati. V starih časih, ko je bil moj oče majhen, so morali ministranti veliko več znati. Svete maše so bile v tujem, latinskem jeziku. Ljudje, ki so prišli k sveti maši, niso znali odgovarjati. Takrat je moral ministrant odgovarjati in znati latinske odgovore na pamet. Ljudje so molili rožni venec in peli, ko je bilo treba peti. Tisti fantje, ki so z ljubeznijo ministranti in jih to opravilo veseli, se morda odločijo, da postanejo duhovniki. Če čutijo Božji klic in mu sledijo, gredo v šole, kjer se po dolgih letih zelo izobrazijo. Na koncu šolanja jih škof posveti v duhovnike.«
Eva ni razumela vsega, kar ji je mama povedala. A mama je opazila, da tudi njo mika, da bi stregla pri oltarju.

Domača naloga:
Pri sveti maši spremljaj delo ministrantov in glej, kako pomagajo župniku.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information