Šmarnično branje 2010

natisni
PDF

31. Novomašno slavje

Bila je lepa julijska nedelja. Novakovi so se odločili, da gredo na novomašno slavje v bližnjo župnijo.
Ko so prišli tja, so jih redarji usmerili na pokošen travnik za župniščem. Tam je bilo parkiranih že veliko avtomobilov. Že pred vasjo so jih pozdravili mlaji in pozdravni napisi. Daleč pred cerkvijo pa je bila na vsaki strani cela vrsta mlajev na obeh straneh ceste. Na vrhovih so plapolale zastave in številni barvni trakovi.
Daritev nove maše je bila kar zunaj. Pred cerkvijo je bil postavljen lep oder z oltarjem. Bilo je veliko klopi. Ljudi se je kmalu nabralo toliko, da so bile vse klopi polne in še stalo jih je veliko. Eva je sedela mami na kolenih, da je bil en prostor več.
Prišla je dolga vrsta duhovnikov, pevci so slovesno peli in v zvoniku so pritrkavali. Zadnji je stopal mlad duhovnik. Bil je nekoliko boječ, a iz oči mu je sijala nepopisna sreča. Ko so pristopili k oltarju, je prišlo mlado praznično oblečeno dekle in po kratki recitaciji dalo novomašniku lepo okrašen križ. Poljubil ga je in postavil na oltar.
Po koncu slovesne maše je sprevod odšel. Iz neke stavbe so začeli prihajati fantje in dekleta s pladnji in delili pecivo. Ljudje so se kar zadržali pred cerkvijo in se šele čez čas začeli počasi razhajati.
Doma je bila Eva spet polna vprašanj. Nova maša ji je znova razburila domišljijo in veliko stvari je bilo treba vprašati.
»Mami, zakaj ni bilo pri nas tako slovesne maše?«
»To je bila nova maša. Mlad duhovnik iz tiste župnije je prvič slovesno stopil pred domači oltar. To je praznik za ves okoliš, za več župnij. Ljudje se veselijo, da je postal duhovnik in mu hočejo biti ob strani, ko prvič slovesno daruje sveto mašo. Po maši so mu čestitali, mu dali dar v spomin, dobili pa so podobico. Kje jo imaš?«
»Pri očiju sem jo shranila. Toda zakaj smo šli tja?«
»Vsaka nova maša je velik praznik. Ob takem prazniku Bog deli posebne darove. Novomašnik nam je pred pridigo podelil poseben blagoslov. Ta blagoslov je velika milost. Stari ljudje se niso peljali z avtom na novo mašo. Šli so peš in to daleč. Rekli so, da je za novomašni blagoslov vredno raztrgati podplate na čevljih. To pomeni, da je tako dragocen, da je vredno iti daleč, daleč, da ga prejmeš.«
Eva je veselo čuvala svojo podobico, na kateri je bil upodobljen Jezus, Dobri pastir. V eni roki je držal pastirsko palico, okrog vratu pa je imel jagnje, ki je prijazno gledalo naokoli.

Domača naloga:
Ali že imaš doma novomašno podobico? Naj ti starši povedo, kdaj je bila nova maša v tvoji župniji. Vprašaj jih, kako so potekala novomašna slavja.

argaiv1753

natisni
PDF

30. Celodnevno češčenje

Predzadnjo soboto v juniju je bil za domačo župnijo dan celodnevnega češčenja. Mama je razložila Evi, zakaj bodo šli dvakrat v cerkev. Dopoldne bodo molili skupaj z drugimi iz njihove vasi, popoldne pa bodo šli k slovesni sveti maši.
V cerkvi je bilo vse slovesno razsvetljeno. Ob oltarju je gorelo veliko sveč. V cerkvi je bilo že veliko ljudi iz njihove vasi. Z Evo sta prišli čisto blizu oltarja. Mama je pokleknila na obe koleni in tudi Evi namignila, naj naredi enako. Nekaj časa sta klečali, potem sta se globoko priklonili in sedli v klop. Tam sta skupaj z drugimi molili in peli.
Na oltarju je bila monštranca. Prav tista, ki jo je duhovnik nesel v procesiji, je bila. Tudi danes je bila vsa okrašena z belimi nageljni. Na sredini monštrance pa se je bleščala bela posvečena hostija.
Molili so eno uro. Na koncu so zopet pokleknili, se globoko poklonili in tiho odšli iz cerkve. V cerkev pa so že prihajali ljudje iz sosednje vasi. Evi se je zdelo vse tako praznično in drugače kot druge dni.
»Zakaj je danes tako?« je zanimalo malo Evo.
»Danes je za našo župnijo praznik. V imenu vseh drugih župnij v naši nadškofiji častimo Jezusa v svetem Rešnjem telesu. Gospod župnik je slovesno prinesel monštranco na oltar in jo postavil na visok podstavek, da jo lahko vsi vidijo. Naredil je poseben razpored, da vsako uro prihajajo molit iz različnih vasi. Preko vsega dneva se bo v molitvi zvrstila vsa župnija. Ko ljudje pridejo, tiho molijo, lahko glasno molijo rožni venec, pa tudi pojejo, če je dovolj dobrih pevcev iz tiste vasi.«
»Mami, ali bi takrat, ko smo mi molili, lahko prišli tudi iz drugih vasi?«
»Lahko! Razpored je samo okviren. To je zato, da je v cerkvi vedno nekaj ljudi. Lahko se pride, kadar se hoče. Če ne moreš takrat, ko si na vrsti, greš lahko kasneje ali prej. Ni nujno, da moliš v cerkvi samo eno uro, lahko si tam dve uri ali celo dopoldne.«
»Kje pa je gospod župnik?«
»Gospod župnik je v spovednici. Tam pričakuje verne, ki prihajajo k sveti spovedi. Za tako velik praznik je prav, da ljudje očistijo svoje duše. Potem s še večjo ljubeznijo častijo Jezusa v svetem Rešnjem telesu. Zvečer bomo šli še k slovesni sveti maši. Ta je za zaključek slovesnega češčenja. Daroval jo bo duhovnik, ki ga je gospod župnik povabil.«
Pri večerni maši je bilo zares praznično. Pevci so peli zelo slovesno. Pri oltarju je bilo več duhovnikov, ki so pobožno somaševali. Vsa cerkev je dišala po kadilu, ki je spominjalo na vonj po vrtnicah.

Domača naloga:
Vprašaj starše, da ti razložijo, kako poteka celodnevno češčenje v tvoji župniji.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information