Šmarnično branje 2010

natisni
PDF

25. Sveta popotnica

Ko se je sveta maša končala, je župnik hitro prišel iz zakristije. Spet je odklenil tabernakelj in stal pred njim. Videti je bilo, kot da shranjuje hostije v manjšo posodico. Počasi in spoštljivo je pokleknil in zaprl tabernakelj. Ključek je odnesel s seboj v zakristijo. Zaklenil je zakristijska vrata in šel po sredi cerkve ven do glavnega vhoda. V rokah je imel malo torbico, ki jo je spoštljivo držal na prsih. Tudi to je bilo novo za Evo.
Komaj nekaj korakov sta bili od cerkve, ko je Eva začela spraševati.
»Zakaj je tisti mož tako hitro odšel iz cerkve? Kam se mu je mudilo?«
»Najbrž je prišel župniku povedat, da kateri od bolnikov želi, da ga obišče na domu.«
»Zakaj na domu?«
»Ker je bolan in ne more k sveti maši. Rad bi prejel Jezusa v svetem obhajilu, pa ne more v cerkev. Za bolne se vedno hranijo posvečene hostije v tabernaklju, da jih lahko prejmejo, kadarkoli želijo.«
»Zakaj pa želijo prejeti obhajilo?«
»Zato, ker ga potrebujejo. Bolezen je križ, ki ga človek velikokrat težko nosi. Bolečine vzamejo človeku moči in samo Bog lahko pomaga, da človek zmore ostati stanoviten v trpljenju. Običajno gospod župnik vsak prvi petek obišče vse bolne v župniji. Takrat lahko opravijo spoved, da jim Jezus odvzame vso težo greha. Prejmejo pa tudi sveto obhajilo, da jim Jezus pomaga nositi križ trpljenja.
Kadar pa kdo umira, domači nemudoma pokličejo duhovnika, da jim prinese sveto popotnico. Župnik gre takoj, tudi ponoči, in obišče umirajočega.«
»Zakaj obišče umirajočega? Kaj mu Jezus pomaga, da ne bo umrl?«
»Ne, Jezus ga najbrž ne bo telesno ozdravil. Pomagal pa mu bo, da bo ostal v smrtnem boju stanoviten. Veš, ko človek umira, se bije boj. Tudi hudobni duh bi rad dušo umirajočega. Ko umirajoči prejme zakramente, ga Jezus spremlja na njegovi poti k Bogu. Daje mu moč, da zavrne hudobnega duha in še zadnjič na tem svetu izpove vero v Boga. Jezus je umirajočemu popotnica, ki mu daje moč, da se odloči za Boga in gre stanoviten Bogu naproti.«
Bili sta že blizu domače hiše, ko sta srečali župnika, ki se je vračal z obiska. Ustavil je avto, odprl okno ter prijazno rekel: »No, še malo in bosta doma!«
»Kam so vas pa klicali tako na hitro?« je vprašala mama Jožica.
»Bil sem pri Rezi tam na koncu vasi. Je zelo slaba, mogoče ne bo dočakala jutra.«
Malo so še pokramljali. Župnik je zaprl okno in se odpeljal nazaj proti cerkvi.

Domača naloga:
Prosi starše, naj ti povedo, kdaj je duhovnik bil v domači hiši in je prinesel sveto popotnico kateremu izmed tvojih domačih. Kaj vse so pripravili, ko je prišel?

argaiv1753

natisni
PDF

24. Posvečena hostija

Naslednji dan je bil deževen. Čez dan je kar močno deževalo, ko pa je Eva prišla iz šole, je prenehalo. Mama je popoldne vprašala Evo, ali bi šla tudi v slabem vremenu k sveti maši.
Eva je odgovorila: »Saj ne dežuje več. Tudi cesta je že skoraj suha. Mami, greva skupaj, saj si mi obljubila, da se bova pogovarjala o obhajilu.«
Šli sta. Mama je imela v rokah dva dežnika, če bi mogoče spet začelo deževati.
»Kako se vidi, da je hostija posvečena?«
»Tega ne moreš videti. Posvečena hostija se na zunaj nič ne loči od neposvečene. Pri vsaki sveti maši duhovnik hostije posveti, da postanejo Jezusovo telo. Jezus jih spremeni, ker po obhajilu želi priti k človeku. Z vero lahko dojamemo, da so hostije posvečene. Samo pri sveti maši jih lahko duhovnik posveti in z njimi obhaja nas verne ljudi. Kar jih ostane, jih shrani v tabernaklju do naslednje svete maše. Vedno mora biti vsaj nekaj posvečenih hostij, da se jih lahko nese bolnim na dom.«
»Koliko pa moraš biti star, da lahko greš k obhajilu?«
»Včasih so otroci šli bolj pozno k prvemu obhajilu kot danes. Danes lahko gredo otroci po treh letih verouka. Posebej pomembno pa je, da znajo razlikovati posvečeno hostijo od navadnega kruha.«
»Saj to ni težko, mami!«
»Da, zate ni težko, ker ti midva z očkom vse razloživa. Za druge, ki jim starši nič ne povedo, pa je težje. Potrebno je, da se otrok zaveda, da v beli kruhek pri sveti maši stopi Jezus in ga spremeni v svoje telo. Jezus pride v hostijo samo na oltarju pri sveti maši.«
Celo pot sta se pogovarjali in že sta bili pred cerkvijo. Odprli sta velika cerkvena vrata, se pokrižali in tiho šli do klopi, kjer sta običajno sedeli. Nekdo je šel h gospodu župniku v zakristijo. Toda kmalu je prišel nazaj ven in ni sedel v klop, marveč je šel ven iz cerkve. Evi se je to zdelo čudno. Sklenila je, da bo po sveti maši, ko bosta šli domov, vprašala mamo, zakaj je tisti mož tako hitro odšel iz cerkve. Bila je kar radovedna, kaj ji bo mama povedala o možu, ki je prišel samo pogledat župnika, ni pa ostal pri sveti maši.

Domača naloga:
Prosi starše, naj ti razložijo, zakaj se na zunaj nič ne razlikuje, če je hostija posvečena ali ne.



Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information