Šmarnično branje 2011

natisni
PDF

21. dan: BOTER ALI SPONZOR?

»Mami, župnik nam je dejal, da mora biti birmanski boter boter v pravem pomenu besede. Kaj pa to pomeni?« je fant vprašal mamo.
»Hm, verjetno mora redno hoditi k maši.«
»Moj boter ne hodi redno k maši. Če bi izbiral botra, ki hodi v cerkev in odgovarja vsem župnikovim zahtevam, bi moral za botra prositi kvečjemu starega ata.«
»Če župnik tako zahteva, boš moral odpovedati botra, ki si ga pro-sil,« je dejala mama.
»Ni govora. To pomeni, da lahko kar pozabim na računalnik in denar, ki mi ga je obljubil,« je bil odločen sin.
»Meni je vseeno. Če župnik postavlja zahteve o botrih, jih bomo pač upoštevali. Računalnik tako in tako že imaš, denarja pa zaenkrat še ne potrebuješ,« je bila mama ravnodušna.
»Potem pa raje ne grem k birmi,« je kljubovalno pribil sin.
»V tem primeru pa sploh ne boš dobil nobenega darila.«
»Pa kaj potem,« je zamahnil z roko sin in odšel v sobo.
»K birmi boš šel!« je zavpila mama z njim.
»Zakaj?« je skozi odprta vrata zakričal sin.
»Ker nas bodo sorodniki obrekovali. In stara mama pravi, da nam bo posodila za nov avto, če boš ti šel k birmi.«
»Kaj me briga vse to!«
»Tebe ne, mene pa,« se je razjezila mama.
»Pa pojdi ti k birmi,« je zavpil sin.
»Jaz ne bi šel k birmi,« je zaslišala glas za seboj.
»Kje pa si?« se je hitro obrnila.
»Ne moreš me videti, jaz sem angel. Poslušal sem, kaj si se pogo-varjala s svojim sinom. Ni prav, da ga siliš k birmi.«
»Naj se dam sorodnikom v zobe?« je vprašala.
»Bolje tako, kot si pa nakopati Božjo jezo. Zlorabiti hočeš zakra-ment, ki je svet. To je hud greh.«
»Saj ga ne mislim zlorabiti,« se je branila mama.
»Iz tvojega pogovora s sinom sem razumel natanko to,« je bil neomajen Serafinček.
»To sem rekla zgolj zato, da sina prepričam,« ji je bilo nerodno.
»Sina ne smeš prepričevati na ta način. Dokler ne doume, da je prejem Svetega Duha zakrament, ki ga obvezuje za prihodnost, je bolje, da ne gre k birmi.«
»Hm, to bo šele narobe,« je bila zamišljena mama.
»Nič ne bo narobe, če boš ravnala iskreno,« je odkimal Serafinček.
»Mama, sem že telefoniral botru,« je dejal sin, ko je stopil v kuhinjo in prekinil pogovor med mamo in Serafinčkom.
»Kaj si mu telefoniral?« je začudeno vprašala.
»Da ne bo moj boter. Saj ima župnik prav. Ni lepo, da bi na račun birme otroci bogateli in bi bila birma samo pot do bogatih daril. Pro-sil bom starega ata.«
»Tako je bolj prav, da,« je odleglo mami, ker se je problem tako nepričakovano rešil.
»Vidiš, tvoj sin je že na pravi poti, še ti se potrudi,« je dejal Sera-finček.

Naloga: Zmoli pri oltarčku Jezusovo molitev za letošnje birmance.

argaiv1753

natisni
PDF

20. dan: GOSPODOV DAN NI DAN ZA GOSPODO

»Gremo k maši!« se je zaslišal otroški glas na nedeljsko jutro.
»Mmmm …,« mu je odgovorilo zaspano mrmranje.
»No, gremo k maši! Zunaj sije sonce in ptice pojejo,« je ponavljal isti otroški glas.
»Huh, daj nama mir s to mašo,« je zaspano odgovoril moški glas izpod odeje.
»Ljubica, danes ne gremo k maši,« je zehaje odgovoril ženski glas.
»Saj sta mi obljubila, da gremo. In to peš,« je poudarila hčerka, ki je skušala zbuditi svoje starše.
»Sinoči sva bila na rojstnem dnevu očetovega sodelavca in sva se pozno vrnila domov. K maši bomo šli prihodnjo nedeljo.«
»Saj sta mi obljubila,« se je pritožila hčerka.
»Bila sva pozna in sva zaspana,« ji je skušala mama dopovedati.
»Pa bi prej prišla domov. Obljuba dela dolg.«
»Sva pač prišla pozno. Pojdi gledat risanke,« je zagodrnjal oče, ki ga je motilo hčerkino nadlegovanje.
»Ljubica, šli bomo prihodnjo nedeljo,« ji je skušala dopovedati mama.
»Drugo nedeljo pa jaz ne bom šla. Pa tudi k verouku ne bom več hodila,« je še jokaje dodala in odšla iz spalnice.
»Pa kako si bila tako neumna, da si ji obljubila?« je mož zarenčal nad svojo ženo.
»Če pa ji župnik nenehno tečnari, da naj naju ona pripelje v cer-kev, če midva nočeva nje.«
»Naj se gre župnik solit. Niti v nedeljo ne morem spati po mili volji.
»Dragi starši, vi želite, da bi vaš otrok prejel sveti krst. Ali se zave-date dolžnosti, ki jo sprejemate, da ga boste vzgajali v veri, da bo spolnjeval božje zapovedi …?«
»Kdo je pa sedaj to?« je zapihal oče in sedel v postelji.
»Jaz sem, angel Serafinček. Ponovil sem vama vprašanje, ki vama ga je zastavil duhovnik, ko sta prinesla hčerko h krstu. Takrat sta dejala, da se zavedata svoje dolžnosti in bosta hčerko vzgajala v veri.«
»Kaj pa naj bi drugega storila? Če bi rekla ne, župnik otroka ne bi hotel krstiti,« je dejala mama.
»Zakaj sta ga pa dala krstiti?« je zanimalo angela.
»Ker so pač vsi dajali svoje otroke krstiti. Povrhu vsega pa nama njeni starši niso dali miru. Torej nama ni preostalo drugega.«
»To pomeni, da sta se lagala in s krstom nista mislila resno.«
»Tako je,« je prikimal oče.
»Bi pa lahko povedala staršem, da otroka ne bosta dala krstiti, ker se imata za neverna.« je dejal Serafinček.
»Saj nisva neverna,« je protestirala mama.
»Seveda nista, vsak človek veruje. Le da vidva ne verujeta v Boga, ki je naš dobri oče.«
»Saj verujeva,« je pristavil mož.
»Če verujeta, se torej tudi s krstom otroka nista hecala. Zakrament je sveta stvar. Kot odrasla človeka bi se morala zavedati svojih dolžnosti in jih izpolnjevati,« je bil strog Serafinček.
»Imaš prav,« je priznal mož. »V bodoče se bova trudila ravnati drugače.«
»Lepo od vaju. Pa tudi hčerka bo vesela,« je prikimal Serafinček.

Naloga: Vprašaj starše, koliko se še spomnijo obreda tvojega sv. krsta.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information