Šmarnično branje 2011

natisni
PDF

15. dan: STARŠI ALI SLUŽABNIKI?

»Mamica bo žalostna, če ne boš pospravil sobe,« se je slišalo na cesto. »Mamica bo žalostna, če ne boš pospravil copat,« je rekel ženski glas čez nekaj časa. »Sedaj grem v trgovino. Ko pridem domov, mora biti vse narejeno, sicer bo mamica žalostna,« je gospa dopovedovala svojemu otroku.
Serafinčka so te besede spodbudile, da je stopil v hišo. V kuhinji je za mizo sedel s prekrižanimi rokami otrok, ki je nemo zrl v mizo, na obrazu pa je imel močan izraz kljubovanja.
»Jaz sem angel in me ne moreš videti,« je Serafinček pristopil k mami. »Imam pa vprašanje zate. Zakaj otroku tako govoriš? Boš res žalostna?« je Serafinček vprašal mlado mamo.
»Ne, seveda ne bom žalostna. Tako mu govorim, da dosežem svoje.«
»Mu ne znaš povedati na drugačen način?«
»Vse sem že poskusila, pa nič ne pomaga,« je vzdihnila mama.
»Torej si ti že žalostna.«
»Da, žalostna in nemočna. Nočem ga tepsti, ne vem pa, kako naj mu dopovem, da je določene reči pač potrebno postoriti.«
»Mhm,« se je zamislil Serafinček. »Kar pojdi v trgovino, se bom jaz z njim pogovoril,« je obljubil Serafinček in mama je odšla.
»Ti si pa eden redkih otrok, ki ima svojo služabnico,« je dejal fantiču, ki je nepremično sedel za mizo.
»To ni moja služabnica, to je moja mama,« je dejal otrok.
»Ne bo držalo, to je tvoja služabnica. Ti nočeš storiti ničesar in samo čakaš, da ona vse naredi zate. Ne ubogaš je, ne pospravljaš za seboj, ne čistiš si sam čevljev. Ti tu živiš in imaš služabnico, ki vse naredi. Povrhu tega ti pa daje še denar.«
»Rekel sem ti, da je to moja mama.«
»Če bi bila to tvoja mama, bi jo ubogal. Če bi bila to tvoja mama, bi ji pomagal in naredil marsikaj, da bi bilo njej lažje. Ona hodi v službo, po službi pa je tebi na razpolago. Fant, ona je tvoja služabnica in ti jo sebično izkoriščaš.«
»Ne, pa je ne izkoriščam.«
»Si prepričan?«
»Če pa mi prepove gledati televizijo, ko so najbolj zanimive risan-ke. Spat moram iti, ko je najboljši film. Sobo moram pospravljati, ko so vsi prijatelji na igrišču. Samo ukazuje mi,« se je pritožil fant.
»Igrišče in televizija sta zgolj za zabavo. Zabavaš pa se lahko šele, ko so opravljene vse dolžnosti. Mama to ve, zato vse to zahteva od tebe. Ker je ne ubogaš, je žalostna.«
»Saj jo ubogam,« je tiho rekel fantič.
»Ubogaš jo zato, da ti da mir. Ne ubogaš je z dobro voljo in zato, ker jo imaš rad. To je velika razlika.«
»Kaj bi ti storil na mojem mestu?«
»Imaš samo eno mamo v življenju, zapomni si. V družini pa mora vsak opravljati svoje dolžnosti. Tvoja prva dolžnost je učenje in ubo-ganje mame, ko ti kaj naroči. Če praviš, da ni tvoja služabnica, boš tako ravnal,« je zaključil Serafinček.
»Prav, od sedaj naprej bom ravnal drugače,« je obljubil fant in šel pospravljat sobo.

Naloga: Očisti čevlje vsem družinskim članom.

argaiv1753

natisni
PDF

14. dan: DVOM JE KOT ČRV

»Pazi!« je zaklical mali angel nekemu gospodu, ki je stopil na cesto in ni pogledal ne na levo ne na desno.
»Kaj nimaš oči?« je strogo vprašal policist gospoda, ki je za las ušel nesreči.
»Ja, imam,« je zamišljeno odgovoril moški.
»Potem jih pa uporabljajte. Skoraj bi vas podrl avto,« je nadaljeval policist.
»Nisem ga videl, se opravičujem,« je dejal moški in s sklonjeno glavo odšel naprej.
Serafinček je pohitel za njim.
»Zakaj ga nisi videl?« je vprašal zamišljenega gospoda.
»Ah, ravno sem razmišljal in nisem pazil, kje hodim,« je ta zama-hnil z roko.
»O čem si pa tako močno razmišljal?« je zanimalo Serafinčka.
»O svojih dvomih,« je ta odgovoril.
»O svojim dvomih?« se je začudil Serafinček. »Kakšni pa so ti dvomi?«
»Sprašujem se, če se sploh splača živeti.«
»Zakaj se to sprašuješ?«
»Vse življenje sem delal in se trudil biti pošten. Nikogar nisem izpodrival ali izkoriščal. Sedaj se mi pa vse vrača tako, da so me v službi izpodrinili tisti, ki sem jih jaz sam učil in uvajal v delo. Name-sto hvaležnosti so mi pokazali vrata. Ostal sem brez službe.«
»Saj boš našel drugo?«
»Seveda jo bom. Vendar me pa boli krivica. Ali naj bom v življenju še kdaj pošten? Saj se dobrota ne izplača. Na koncu zmagata človeška grobost in grabežljivost,« je grenko razlagal moški in skoraj spregle-dal rdečo luč na semaforju.
»To pa ne drži,« je ugovarjal Serafinček. »Brez dobrote, Božje dobrote ne bi bilo ne sveta in ne ljudi na svetu. Brez dobrote ne bi bilo nobenega napredka. Brez dobrote ljudje sploh ne bi mogli živeti. Vsak človek je v svojem bistvu dober.«
»Res? Jaz sem doživel ravno nasprotno.«
»Veliko ljudi doživi takšno usodo. Vendar Bog vse vidi.«
»In kaj potem, če Bog vse vidi?«
»Če ti ljudje ne znajo z dobroto odgovoriti na tvojo dobroto, bo dobri Bog to prav gotovo storil,« mu je zagotovil Serafinček.
»Kaj pa potem še čaka?«
»Bog ni neučakan kot ljudje. On pozna le tri odgovore na naše prošnje.«
»Katere?«
»Potrpi, je prvi. Ne še, je drugi. Nekaj boljšega imam zate, je pa tretji.«
»In zakaj ravna tako?« je zanimalo gospoda. »Potrpljenje je božja mast, gorje pa tistemu, ki se z njo maže, pravi pregovor.«
»Ljudje ste sestavili veliko pregovorov, ki pa niso vsi pravilni. Vsaj v Božjih očeh ne.«
»Pa mi razloži, kaj naj storim sedaj,« je izzval gospod angela.
»Poišči si drugo delavno mesto in bodi vesel, da si lahko pomagal ljudem, ki so krivi, da si izgubil službo.«
»To je pa čuden nasvet. Delo bom našel, o hvaležnosti pa nič ne obljubim.«
»Sedaj ne, ko pa boš videl, da bo novo delovno mesto še boljše, boš vesel, da se je tako izteklo. Včasih moramo iti preko razočaranja in bolečine, da pridemo do lepše sedanjosti.«
»Bom videl,« je zamrmral gospod in sedel v svoj avto.

Naloga: Ob oltarčku zmoli molitev sveti angel za vse brezposelne.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information