Šmarnično branje 2011

natisni
PDF

13. dan: »ZAKAJI« SO V VEČINI

»Mami, zakaj ima tisti stric tako smešen klobuk na glavi?«
»Verjetno zato, ker mu je takšen klobuk najbolj všeč,« je odgovorila mama.
»Zakaj?« je bila radovedna deklica.
»Zato, ker imamo ljudje različne okuse.«
»Zakaj?«
»Ker smo različni med seboj,« je bila potrpežljiva mama.
»Zakaj pa smo različni?«
»Ker nas je Bog takšne ustvaril.«
»Zakaj nas je Bog ustvaril?«
»Ker se je tako odločil,« je mama odgovorila že malo glasneje, ker jo je začelo minevati potrpljenje.
»Zakaj se je tako odločil?«
»Ne vem. To je njegova stvar. Sedaj pa bodi malo tiho in glej kje stopaš,« je odrezala mama.
Nekaj časa sta molče hodili.
»Mami, zakaj ne bi ljudje hodili po cesti in se avtomobili vozili po pločnikih?«
»Ljubi Bog,« je vzdihnila mama. »Tega pa jaz res ne vem. Tako so se ljudje odločili in je pač tako.«
»Zakaj se pa niso odločili drugače?«
»Ne vem. Vprašaj očka, ko prideva domov. On ti bo lažje razložil.«
»Zakaj pa ji ti ne razložiš? Saj veš odgovor,« se je Serafinček vklju-čil v pogovor.
»Zato, ker bo imela v vsak zato še vsaj tri zakaje,« je dejala mama, ki je bila prepričana, da se je nanjo obrnil nekdo od pešcev, ki ju je poslušal.
»Saj je vendar še otrok, ki se mora še veliko naučiti,« je ugovarjal Serafinček.
»Res je. Pa ji vi odgovarjajte ure in ure na njena neskončna vpra-šanja. Tudi vi bi se prej ali slej naveličali.«
»Verjamem. Če pa ne bi spraševala, se ne bi iz dneva v dan učila o svetu, ki jo obdaja.«
»Oh, ta otročja nevednost,« je vzdihnila mama.
»Nevedne moramo učiti, nam naroča eno od del usmiljenja. Naj-bolj nevedni med nami pa so otroci. Njih je potrebno še posebej paz-ljivo učiti. Od tega je odvisno, v kakšne ljudi bodo odrasli.«
»Prav imate.«
»Torej se starši ne smete naveličati odgovarjati na vprašanja otrok,« je zaključil Serafinček.
»Otroci bi se radi vse naučili v enem dnevu. To pa ne gre. Saj niti dovolj časa nimam, če bi jih hotela odgovoriti na vsa njena vprašan-ja.«
»To pa rad verjamem.«
»Zastavi pa tudi takšna vprašanja, na katera nimam odgovora. Vsaj takšnega ne, da bi ga otrok razumel.«
»Kaj pa mož?«
»Ah, mož hitro izgubi potrpljenje,« je zamahnila z roko mama.
»Hm, torej moraš sama odgovarjati na njena vprašanja.«
»Ne, nikakor. Njena starejša sestrica mi pomaga.«
»Torej bo vaša hčerka kmalu zelo pametna deklica.«
»Upam,« je dejala mama in s hčerko zavila v trgovino.

Naloga: Položi na oltarček najpomembnejšo knjigo v vaši hiši.

argaiv1753

natisni
PDF

12. dan: IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO

»Lahko igram z vami?« je fant vprašal prijatelje, ki so se igrali s frnikolami.
»Imaš frnikole?« je zanimalo enega od njih.
»Seveda jih imam.«
»Potem pa lahko,« so privolili ostali.
Fantje so bili zatopljeni v igro in Serafinček jih je z zanimanjem opazoval. Igra se mu je zdela zabavna in fantje so bili zelo spretni pri kotaljenju frnikol v luknjico, ki so jo izdolbli v tla.
»Joj, koliko je že ura,« je vzdihnil eden od fantov.
»Pa res,« je bil začuden drugi.
»Doma bo zopet huda ura,« je bil zaskrbljen tretji.
»Jaz grem domov. Se vidimo jutri,« se je odločil eden, vsi ostali pa so mu sledili.
»Jutri bomo zopet igrali,« so si obljubili in se razšli.
Fant, ki se je priključil zadnji, je zaostal. Nenadoma je na tleh opazil lepo frnikolo mavričnih barv. Takoj je vedel, čigava je. Lastnik te frnikole je imel celo zbirko in je rad razkazoval svoje frnikole mavričnih barv.
»Hja, kdor najde …,« si je dejal in spravil frnikolo v žep.
»Mu jo boš vrnil?« ga je vprašal Serafinček.
»Kdo pa si?« je namesto odgovora vprašal fant, ki ni videl nikogar ob sebi.
»Angel sem. Boš vrnil to frnikolo?«
»Zakaj bi jo vračal? Saj sem jo našel!«
»Veš pa, čigava je.«
»To je res, vendar ima ta prijatelj toliko frnikol, da niti opazil ne bo, če mu bo ena manjkala.«
»Saj ni pomembno, koliko jih ima. Pomembno je, da ta frnikola ni tvoja in ti poznaš lastnika. Zato si jo dolžan vrniti.«
»Zakaj?« je neumno vprašal fant.
»Zato, ker te starši učijo, da moraš biti v življenju pošten. Ta frni-kola je prva skušnjava, kjer lahko sam sebi dokažeš, da si poštenjak. Če jo boš vrnil, se tvoji starši niso trudili zaman. Če jo boš spravil v žep, bo to prva nepoštenost v tvojem življenju.«
»Saj je čisto majhna frnikola,« je ugovarjal fant.
»Seveda, čisto majhna frnikola. Spomni se besed iz evangelija, ki si ga slišal pri maši. Kdor pri majhnih stvareh ni zvest, bo pri velikih še manj. Če si boš sedaj prilastil frnikolo, ki je čisto majhna, si boš kmalu tudi večje stvari.«
»Ne bom,« je zagotovil fant.
»O, pač,« je bil odločen Serafinček. »Če boš danes padel na izpitu poštenosti, se bo to le še ponavljalo. Vse besede in zgledi tvojih star-šev, učiteljev in kateheta pa so bili zaman.«
»No prav, mu jo bom pa vrnil,« se je nejevoljno odločil fant in ste-kel za prijateljem. »Hej, pozabil si frnikolo,« je poklical prijatelja.
»Ah, kar obdrži jo, imam še eno takšno,« je dejal prijatelj.
»Vidiš, da bi jo lahko kar obdržal,« je fant napol očital angelu.
»Nimaš prav. Prijatelj ti jo je podaril in sedaj je tvoja. V nasprot-nem primeru bi bila prijateljeva, ti pa bi bil tat,« je dejal Serafinček.
»Saj imaš prav. Hvala,« je priznal fant in frnikolo spravil v žep.
»Seveda imam prav,« je prikimal Serafinček.

Naloga: Postavi na Marijin oltarček svojo najljubšo igračo.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information