Šmarnično branje 2011

natisni
PDF

29. dan: STARŠI IN STAROKOPITNOST

»Moji starši so najbolj zabiti ljudje na svetu,« se je prijatelj pritože-val svojemu vrstniku.
»Res?« se je ta čudil.
»Seveda. Pojma nimajo o ničemer. Oče mi ne pusti poslušati glasne glasbe, ker mu ni všeč. Pravi, da je podobno, kot bi nekdo pesek metal v okno.«
»Starši so res brez okusa, kar se glasbe tiče,« se je strinjal prijatelj.
»V nedeljo moram jaz poslušati čestitke z raznimi Slaki in Avseni-ki, četudi mi ni všeč. On pa noče niti slišati moje. Saj jo poslušam čisto tiho.«
»Poleg tega moraš poslušati še vsak dan osmrtnice, če ti je všeč ali pa ne,« je modro prikimal prijatelj.
»Vidva imata pa res velike težave,« je dejal Serafinček, ki je poslu-šal njun pogovor.
»To niso težave,« je odkimal fant.
»Kaj pa?« je vprašal Serafinček.
»To je le problem, ker starši ne gredo v korak s časom,« je poudaril njegov prijatelj.
»Kako pa naj bi šli v korak s časom?« je zanimalo Serafinčka.
»Spremljati bi morali sodobno glasbo, ne pa tisto iz preteklega tisočletja.«
»In oblačiti bi se morali bolj sodobno,« je dodal še prijatelj.
»In zato so starši zaostali?« se je čudil Serafinček.
»Seveda. Meni je nerodno iti z mojimi starši po cesti,« se je fant potožil.
»To je kot v črtici Ivana Cankarja, ki ga je bilo sram svoje matere, ker je bila tako kmečko oblečena.«
»Če že navajata pisatelje, sta že slišala za Marka Twaina?«
»Nekaj sem že slišal,« je prikimal eden od fantov.
»Pa ne vesta, kaj je on zapisal o svojih starših?« je vprašal Serafin-ček.
»Kaj pa?« ju je zanimalo.
»Zapisal je, da so se mu kot majhnemu otroku starši zdeli zelo pametni, ker so vse vedeli.«
»Ja, ko je bil majhen otrok,« je dejal fant.
»Naprej pa pravi, da bolj kot je odraščal, bolj so se mu iz leta v leto zdeli neumni.«
»O tem sva ravno govorila,« je fant zopet prekinil Serafinčka.
»Vendar pa piše še naprej. Ko je postal odrasel, je zopet spoznal, da so njegovi starši v resnici prav modri ljudje.«
»No, tega pa ne razumem. Kako so se mu lahko naenkrat zdeli modri?« je vprašal fant.
»Vedeti moraš, da imajo starši veliko izkušenj in veliko življenjske modrosti. Ti pa svet okoli sebe šele spoznavaš, ker si mlad in neizkušen. Starši pri vseh odločitvah in dejanjih gledajo tudi na posledice, ki bodo iz tega nastale. Otroci tega ne počnete. Starši so se marsičesa naučili tudi na svojih napakah. Zato je prav, da jih spoštuješ in poslušaš njihove nasvete. Vedi, da imajo starši prav, ko te v življenju opozarjajo.«
»To pa nima nobene veze z njihovo starokopitnostjo,« je fant protestiral.
»Ne obremenjuj se s tem. Je le vprašanje časa, ko boš tudi ti za mlajše rodove starokopiten,« ga je poučil Serafinček.

Naloga: Naberi šopek rož in ga daj na družinsko mizo.

argaiv1753

natisni
PDF

28. dan: VEROUK JE ODVISEN OD STARŠEV

»Zbooogooom!« se je zaslišalo glasno otroško vpitje iz župnišča. Kmalu za tem so se odprla vrata in skoznje je pridrvela skupina otrok. Za njimi je stopil na prag gospod župnik in gledal za njimi. Serafinček, ki je stal v bližini, je na župnikovem obrazu videl, da ni dobre volje.
»To je čista katastrofa,« je zmajeval z glavo gospod župnik in jezno zaloputnil vrata župnišča.
»Kaj se je pa zgodilo tako strašnega?« ga je vprašal Serafinček.
»Ah, sploh ne vem, zakaj se trudim,« je še naprej godrnjal gospod župnik.
»Kaj je tako narobe?« je zopet vprašal Serafinček.
»Sploh jih ne razumem,« se ni dal motiti gospod župnik.
»No, povej mi končno, kaj te muči?« je vztrajal Serafinček.
»Kaj me moti? Vse!«
»Vse te ne more motiti,« je odkimal Serafinček z glavo.
»No, malo sem pretiraval. Kdo pa si ti?«
»Angel sem, Serafinček.«
»Aha,« je pokimal gospod župnik.
»Kaj se ti je zgodilo tako pretresljivega?«
»Ah, ti otroci in njihovi starši. Ne jemljejo resno niti verouka niti nedeljske maše. Ko je pa pred vrati prvo obhajilo ali birma, pričakujejo od mene, da jim bom gledal skozi prste. To me muči.«
»Kar se tiče otrok, jih lahko črtaš s seznama ljudi, nad katerimi si razočaran.«
»Zakaj?«
»Ker so starši tisti, ki usmerjajo svoje otroke. Niso otroci tisti, ki ne jemljejo resno verouka in nedeljske maše. Otroci so nesposobni pre-vzemati odgovornost in se torej ne morejo odločati o tem. Starši so tisti, ki morajo poskrbeti, da otrok redno hodi k verouku in nedeljski maši.«
»Pa tega ne storijo,« se je jezil gospod župnik.
»Vsi starši ravnajo tako?«
»Ne, seveda ne.«
»Je mogoče polovica staršev, ki so malomarni, kar se tiče verske vzgoje otrok?«
»Ne, manj. V resnici jih je le nekaj.«
»Sedaj pa jaz tebe ne razumem,« je Serafinček zmajal z glavo.
»Zakaj me ne razumeš?«
»Zaradi nekaj posameznikov dopustiš, da si slabe volje. Starši so svobodni in lahko pošiljajo svoje otroke k verouku, če hočejo. Če nočejo, pa pač ne.«
»To je res. Vendar naj bodo tudi pošteni in od mene ne pričakuje-jo, da jim bom gledal skozi prste in njihovega otroka kar tako pustil birmi ali obhajilu.«
»To z njihove strani res ni pošteno. Pa takšne otroke odsloviš in jih ne pustiš k birmi ali obhajilu?«
»Ne. Na koncu jih pustim. Saj otrok ni nič kriv in gre vse na dušo staršev. Greh je njihov.«
»Pomembno je, da to pravilno razumeš in si dober duhovnik. Ostalo pa prepusti nebeškemu Očetu. Ali bi rad prevzel vlogo dobre-ga Boga v svoji župniji? Ti le vestno opravi svoje delo. Ostalo pa pre-pusti božji previdnosti.«
»Prav imaš. Bog je tisti, ki vse vodi in usmerja ter ljudi nagovarja. Jaz sem le njegov služabnik,« je pomirjeno prikimal gospod župnik

Naloga: Bodi priden pri šmarnicah.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information