Šmarnično branje 2011

natisni
PDF

27. dan: GREMO »ŽURAT«

»Mami, jaz grem ven,« je zaklicala hčerka med vhodnimi vrati.
»Kam pa greš?« je vprašala mama iz kuhinje.
»S prijateljicami se bomo učile matematiko. Saj veš, da mi dela težave. Snovi nikakor ne razumem.«
»Kdaj pa prideš domov?«
»Če se bomo predolgo učile, bom prespala kar pri prijateljici. Saj veš, da je nevarno, če bi ponoči sama hodila po neosvetljenih ulicah.«
»Lahko pa pride oči po tebe.«
»Ni potrebno. Vidva kar brez skrbi spita.«
»Dobro, se vidimo nocoj ali jutri,« se je strinjala mama.
»'dijo,« je še zavpila hčerka in odhitela skozi vrata.
»To pa ni bilo lepo,« je zaslišala glas ob sebi, ko je šla po ulici.
»Kaj ni bilo lepo?« je začudeno vprašala. »Kdo pa si? Kje pa si?«
»Jaz sem angel in me ne moreš videti.«
»To si me prestrašil,« je odleglo dekletu.
»Ni lepo, da si se tako zlagala mami,« je vztrajal Serafinček.
»Mar naj bi ji rekla, da grem s prijatelji na žur?«
»Seveda.«
»Si nor? Nikoli me ne bi pustila ali pa bi se morala prezgodaj vrniti domov.«
»Kaj pa je tako slabega pri tem, če se zgodaj vrneš domov?«
»Slabega? Ko je najbolj zanimivo, moram zapustiti žur. Tako pa prespim pri prijateljici, ki ji mama pustiti vso svobodo. Moji starši so mirni in jaz zadovoljna.«
»Zadovoljna ne moreš biti, ker veš, da si se zlagala.«
»Pa kaj potem? Saj smo mladi. Ker smo mladi, moramo žurati in malo okoli prinašati starše.«
»Hm, to zna biti nevarno,« je zamišljeno dejal Serafinček.
»Kaj naj bi bilo nevarno?« je vprašala.
»Poleg tega, da lažeš staršem, se ti zdi, da je to normalno za tvoja leta. Na zabavah se opijate in se ti zdi, da je to tvoja dolžnost, ker si v teh letih. To je nevarnost za tvojo dušo.«
»Zakaj?«
»Ko boš odrasla, se boš ravno tako tolažila z izmišljenimi razlogi in počela veliko hujše stvari. Malo pomisli. Mar ne bi bilo bolj prav, da bi bila poštena?«
»Saj to ni nič hudega.«
»Pač. Vsaka laž se zapiše v tvoje srce. Vsak greh duši tvojo vest. Z vsako nepoštenostjo postajaš vedno manj občutljiva za dobroto in ljubezen. Pred seboj nimaš lepe prihodnosti, če boš tako nadaljevala. Tvoje življenje bo nesrečno in nikoli ne boš okusila prave ljubezni.«
»Kako pa to veš?«
»Saj sem vendar angel. Če sama malo razmisliš, boš prav tako prišla do takšnega zaključka.«
»Hm, mogoče imaš pa prav.«
»Gotovo imam prav, ne samo mogoče.«
»Kaj predlagaš?«
»Pojdi domov in v prihodnje več ne laži staršem. Začni z iskrenostjo in dobroto. Vse ostalo bo spoznala sama.« In dekle se je obrnilo proti domu.

Naloga: Naberi šopek rož in jih podari svoji mami.

argaiv1753

natisni
PDF

26. dan: DRUŽINA NI IMUNA NA GOSTILNIŠKI SMRAD

»Zakaj pa ne bi raje odšel domov?« je vprašal Serafinček.
»Prosim?« je pogledal okoli sebe mož, ki je zaustavil svoj avto na parkirišču vaške gostilne.
»Zakaj ne greš raje domov? Moraš zares v gostilno?«
»Kdo pa si ti?«
»Jaz sem angel, Serafinček.«
»Kaj te pa briga, če grem po službi na eno pivo.«
»Sam dobro veš, da ni nikoli samo eno pivo. Domov se boš vrnil šele zvečer.«
»Včasih se pač malo zaklepetamo s prijatelji.«
»Zaklepetate s prijatelji? Jaz temu ne bi tako rekel. S prijatelji praznite steklenico za steklenico. Na začetku še govorite pametno, poz-neje se pa le še prepirate in tekmujete, kdo bo bolj pameten.«
»Pa kaj potem? Saj pijem za svoj denar.«
»To pa ne drži.«
»Kako ne drži? Saj ga nisem nikomur ukradel.«
»Seveda ga kradeš.«
»Poslušaj. Me misliš žaliti?«
»Ne, ne mislim te žaliti. Denar, ki ga zaslužiš, ni samo tvoj, pač pa je to tudi denar tvoje žene in otrok. Njim ga kradeš.«
»Žena tudi hodi v službo in ima svoj denar.«
»Res je. Vendar žena ne hodi v gostilno, pač pa s svojo plačo skrbi za družino. Ti pa svojo plačo pustiš v gostilni.«
»Saj ne pustim celotne plače,« se je branil možak.
»Ti očitno res ne razumeš, kaj je družina? Domov bi moral prinesti celotno plačo. V družini mora vsak član doprinesti svoj delež, da družina lahko živi. Tako pa tvoja žena gleda na vsak evro, kako ga bo porabila, da bo njena plača zadostovala za ves mesec. Vzdrževati mora hišo in vzgajati otroke. Ti pa ob pivu modruješ s prijatelji, ki niti niso prijatelji. So le pivski prijatelji, ki danes so, jutri jih pa lahko že ne bo. Žena je nesrečna. S teboj se je poročila, da bi skupaj vzgajala otroke in skrbela za družino. Ni si želela moža, ki bo pol dneva v službi, pol pa v gostilni. Domov greš le še spat in nekaj pojest. To ni pošteno.«
»Delno imaš prav. Sicer pa doma vse postorim, kar je potrebno.«
»Res? Kdaj si nazadnje otroka spremil spat? Kdaj si nazadnje večer preživel z otroki in ženo? Kdaj si nazadnje družino peljal na skupni izlet?«
»Dobro, lahko prenehaš. Imaš prav. Preveč časa preživim v gostilni.«
»Veliko preveč. Škoda je vsake minute, ki je ne preživiš s svojo družino.«
»In kaj predlagaš?«
»Pojdi domov. Iz službe pojdi vsak dan naravnost domov in kmalu boš videl, da si zamudil veliko stvari, ki jih je potrebno nadoknaditi.«
»Prav, od jutri naprej bom ravnal tako,« je obljubil mož.
»Nikakor! Če ne boš že danes ravnal tako, ne boš niti jutri.«
»No, naj ti bo,« se je vdal mož.
»Pa pohiti. Žena namreč že briše prah s kovčkov.«
»Zakaj?«
»Ker namerava z otroki oditi. Preko glave ima gostilniškega smradu, ki ga nosiš domov.« Mož je hitro sedel v avto in se odpeljal domov.

Naloga: Pripravi prijetno presenečenje za starše, ko se vrnejo iz službe.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information