natisni
PDF

22. Jožef iz Arimateje

PRIPOV.:    Zopet smo na poti. Poslovili smo se od Lazarja, Marije in Marte in se polni veselega pričakovanja podali v Jeruzalem. Učenci so nam povedali, da se Jezus odpravlja tja na praznovanje judovske pashe. Komaj čakamo, da ga spet srečamo. Odločili smo se, da mu bomo vedno sledili, saj je prav on cilj našega potovanja. Iskali smo Božje kraljestvo in našli Kralja vseh kraljev. To ni kralj, ki bi sedél na prestolu in čakal, da se mu bodo dobrikali in ga hvalili. Podal se je med ljudi, deli jim večne zaklade in jih vabi, naj vstopijo v kraljestvo pravičnosti, resnice, miru in ljubezni. Njegova moč traja na veke in je večja od smrti. Na lastne oči smo videli, kako je obudil mrtvega Lazarja! Naša vera je trdna in pripravljeni smo na vse, kar nas čaka na poti z Jezusom.
Stopamo ob glavni cesti. Veliko romarjev hiti v Jeruzalem, da bi se pred prazniki obredno očistili. Pot je dolga. Klepetamo s sopotniki in si tako krajšamo čas.
Pravkar nas je dohitel lepo oblečen mož, ki jezdi na konju. Pozdravimo ga in ga vprašamo, če je tudi on na poti v sveto mesto. Odgovori nam:
JOŽEF:    »Da, a tja ne hitim le zaradi bližajočih se praznikov. Vsi člani vélikega zbora smo bili povabljeni, da se nocoj udeležimo izrednega zasedanja v zvezi z neko obsodbo. Vsa stvar me vznemirja in se mi zdi sumljiva. Skrbi me, kako se bo vse skupaj razpletlo.«
PRIPOV.:    Lepo oblečen mož je zelo zgovoren. Čez nekaj časa doda:
JOŽEF:     »Se opravičujem! Nisem se še predstavil. Moje ime je Jožef iz Arimateje. Kdo pa ste vi?«
ISKALCI:    »Mi smo iskalci Božjega kraljestva,«
PRIPOV.:    veselo odgovorimo. Jožef pa nadaljuje:
JOŽEF:    »Tudi sam pričakujem Božje kraljestvo. Hrepenim po času, ko bosta med nami vladala pravičnost in sloga. Kot član vélikega zbora želim tudi sam prispevati k večji pravičnosti. Prizadevam si, da bi naše odločitve vodila resnica in skrb za bližnjega. A priznati moram, da sem pri tem mnogokrat neuspešen. Med nami je namreč vse preveč takšnih, ki jim ni mar za poštenje. Bolj jih skrbijo lastni interesi. Dobro znajo obračati besede in za njimi skrivati pohlep po denarju in slavi. Znajo se dobrikati drugim in izkoriščajo svoja poznanstva. Zaradi njih je resnica mnogokrat preglasovana. V takih trenutkih mi je zares hudo. Počutim se nemočnega in sram me je, da ne uspem ubraniti tega, v kar verjamem.«
ISKALCI:    »Tvoja naloga je težka in odgovorna,«
PRIPOV.:    rečemo Jožefu in ta nam zadovoljno prikima:
JOŽEF:    »Res je. Na dan, ko sem prejel članstvo v vélikem zboru, sem sam pri sebi prisegel, da ne bom privilegiral ugleda, ampak bom vedno služabnik Resnice. Res je, da sem v tej vlogi precej osamljen in me drugi pohodijo, a trudim se biti zvest svoji prisegi.«
ISKALCI:    »Jožef, bodi pogumen! Kadar smo zvesti svoji poklicanosti in idealom, pomagamo graditi Božje kraljestvo na zemlji,«
PRIPOV.:    ga skušamo spodbujati, da naj vztraja na svoji poti. On nam veselo odvrne:
JOŽEF:    »Hvala. Ta misel mi bo v tolažbo na današnjem zasedanju. Strah me je, kaj naklepajo tokrat. Občutek imam, da odhajam v gadje gnezdo.«
ISKALCI:    »O čem bo pravzaprav tekla beseda?«
PRIPOV.:    ga radovedno sprašujemo.
JOŽEF:    »Véliki duhovniki bi radi dosegli smrtno obsodbo za nekega moža, ki je nedolžen.«
ISKALCI    »Zakaj neki?«
PRIPOV.:    smo presenečeni nad odgovorom. In Jožef nam razlaga:
JOŽEF:    »Zdi se jim, da je nevaren. Mnogi mu namreč sledijo, poslušajo njegove besede in jim verjamejo. Véliki duhovniki pravijo, da s tem izziva jezo Rimljanov, v resnici pa so sami ogroženi in ljubosumni. Skušam jim dopovedati, da vendar nimajo pravice obsoditi nekoga, ki ni nikoli prekršil nobenega zakona, a nočejo slišati. Pravijo: Bolje je, da en človek umre za ljudstvo, kot da propade ves narod. Prijeti ga hočejo in mu soditi pred vélikim zborom, čeprav je vsem jasno, da je nedolžen.«
PRIPOV.:    Jožefove besede nas vznemirijo. Prestrašeni vprašamo:
ISKALCI:    »In kako je ime temu človeku?«
JOŽEF:    »To je Jezus iz Nazareta!«
PRIPOV.:    Jožef zaskrbljeno reče. Ustrašimo se in vzkliknemo:
ISKALCI:    »To je vendar naš učitelj, naš vodnik na poti v Božje kraljestvo. Kar nam pripoveduješ, je grozno. Nismo si predstavljali, da je v takšni nevarnosti. Prosimo te, pohiti. Povej duhovnikom, da Jezus ni prav nič nevaren. Prišel je odrešit vse ljudstvo, tudi njih same. In povej jim o čudežih in znamenjih, ki pričajo o tem, da je res Odrešenik, ki smo ga pričakovali. Prosimo te, naredi vse, kar je v tvoji moči. Pohiti, Jožef.«
PRIPOV.:    Jožef požene konjiča in zdirja naprej. Dan se je nagnil k večeru, a odločimo se, da nocoj ne bomo iskali prenočišča. Vso noč bomo hodili, da čim prej dosežemo sveto mesto.

MARIJIN KAŽIPOT
Jezus tudi danes potrebuje junake, ki branijo resnico.
Bodi junak,
ko te bodo drugi prepričevali, da Boga ni;
ko se bodo norčevali iz tebe, ker hodiš v cerkev;
ko bodo vpričo tebe preklinjali.
Ostani zvest resnici,
ko bodo do tebe prišle slabe govorice o znancu;
ko te bodo hoteli prepričati, da ni nič narobe s tem, če kdaj narediš kaj slabega, da bi ti bilo lepše in lažje.



Prim.: Lk 23,50-56; Mt 27,57-61; Mr 15,42-47; Jn 19,38-42;
Lk 22,1-2; Mt 26,1-5.14-16; Mr 14,1-20.10-11; Jn 11,45-53

argaiv1753

natisni
PDF

21. Lazar

PRIPOV.:    Pred nekaj dnevi je Jezus izvedel žalostno novico o svojem prijatelju Lazarju iz Betanije. Sporočili so mu, da je hudo bolan in ga prosili, naj ga čim prej obišče. Betanija je vas blizu Jeruzalema, zato so nekateri učenci Jezusa posvarili:
UČENCI:    »Učitelj, si mar pozabil na grožnje, s katerimi so nas izgnali iz tistih krajev? Premisli, morda ni pametno, da se spet vračamo tja.«
PRIPOV.:    Jezus pa jim je odgovoril:
JEZUS:    »Ne bojte se. Še je dan in čas teme še ni nastopil. Pridite z mano, da boste verovali. Lazar je namreč umrl, a obudil ga bom od mrtvih.«
PRIPOV.:    Že več dni smo na poti, sedaj pa se končno bližamo vasi. Nasproti nam priteče Marta, Lazarjeva sestra. Objame Jezusa in mu reče:
MARTA:    »Jezus, prišel si! Moj brat je mrtev. Že štiri dni je, odkar smo ga pokopali. Če bi bil ti tukaj, bi Lazar ne umrl, a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, karkoli ga prosiš.«
PRIPOV.:    Jezus ji reče:
JEZUS:    »Tvoj brat bo vstal. Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?«
MARTA:    »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin,«
PRIPOV.:    mu odgovori Marta. Jezus ji nato pravi:
JEZUS:    »Kam ste ga položili? Odpelji nas tja.«
PRIPOV.:    Marta nas vodi h grobu. Po poti se nam pridruži njena sestra Marija skupaj z drugimi žalujočimi. Skupaj prispemo do groba; to je v skalo vklesana votlina. Jezus se ustavi in bridko zajoka. Nato reče zbranim:
JEZUS:    »Odstranite kamen.«
PRIPOV.:    Marta se ob teh besedah zdrzne:
MARTA:    »Gospod, truplo ima že zadah, saj leži že štiri dni v grobu.«
PRIPOV.:    Jezus ji odvrne:
JEZUS:    »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?«
PRIPOV.:    Možje odstranijo kamen. Jezus obrne pogled proti nebu in moli:
JEZUS:    »Oče, zaradi množice, ki je zbrana okoli mene, te prosim, da me uslišiš.«
PRIPOV.:    Ko to izreče, zakliče z močnim glasom:
JEZUS:     »Lazar, pridi ven!«
PRIPOV.:    Zagledamo postavo, ki prihaja na svetlo. Noge in roke ima povezane s povoji. Obraz je ovit z belim prtom. Pretreseni smo in strah nas prevzame. Navzoči zadržujejo sapo. Njihovi obrazi so bledi od začudenja. Jezus ukaže:
JEZUS:    »Razvežite ga in pustite, da gre.«
PRIPOV.:    Množica je pretresena. Sestri jokata in stečeta k bratu, ki je bil mrtev, a ga je Jezus vrnil v življenje. Ljudje slavijo Gospoda. Padajo na kolena in izpovedujejo vero v Jezusa, Božjega Sina. Tudi mi smo ganjeni in hvaležni, da smo lahko priča tako velikemu čudežu. V nas raste veliko veselje. Vse kar smo verjeli in upali, se pred našimi očmi izpolnjuje. Obljuba o Božjem kraljestvu, katerega moč je večja tudi od smrti, se po Jezusu uresničuje in je živa med nami.
Lazarjeva družina nas povabi na praznovanje. Hiša je polna veselja. Naša srca slavijo Boga in se radujejo nad njegovimi velikimi deli. Več dni ostanemo z Jezusom v tej hiši in to so najlepši dnevi našega potovanja. Priča smo veliki ljubezni, ki jo Jezus izraža do te družine. Z besedami je težko opisati dragoceno prijateljstvo, ki ga povezuje z Lazarjem in njegovima sestrama.
Toda kmalu nastopi nov nemir. Učenci so od ljudi izvedeli strašne novice o spletkah, ki jih pripravljajo duhovniki in farizeji v Jeruzalemu, da bi enkrat za vselej ustavili Jezusa. Obuditev Lazarja jih je močno vznemirila. Jezi jih, ker je število tistih, ki verujejo v Jezusa, vedno večje. Učenci so celo slišali, da kujejo načrte o umoru. Zaradi teh novic prosijo Jezusa, naj se vsaj za nekaj časa umakne na samo. Jezus jih tokrat usliši. Poslovi se od Lazarja, Marije in Marte ter se umakne v pokrajino blizu puščave.
Prepričani smo, da se bo kmalu vse uredilo. Verjamemo, da bodo slej ko prej vsi ljudje, tudi duhovniki in farizeji, spoznali, da je Jezus res Božji Sin. Ne bodo mogli spregledati velikih znamenj, po katerih se to razodeva. Priznali bodo, da so se motili in tudi sami sprejeli Jezusa za Odrešenika. Sklenemo, da se še nekaj dni zadržimo pri Lazarjevi družini in vidimo, kako se bo vse skupaj razpletlo.

MARIJIN KAŽIPOT
Žalost, bolečina, izguba, smrt … vse to je del življenja. Ko ti bo najtežje, se še bolj okleni prijateljstva z Jezusom. On razume. Ob njem vse dobiva smisel.

Prim.: Jn 11,1-44

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information