natisni
PDF

14. Grešnica

PRIPOV.:    Nocoj smo skupaj z Jezusom gostje v farizejevi hiši. Večerja mirno poteka, tudi Jezus je videti miren. Mi pa nismo. Farizeju nekako ne zaupamo, zato mu s pogledom sledimo. Zdi se, kot bi Jezusu pripravljal past.
Dragi iskalci Božjega kraljestva, bodite pozorni! Farizej res nekaj naklepa. Skrivaj se odmika od mize – ne ve, da ga opazujemo. Pride do zadnjih vrat in jih odpre. Pred njim stoji mlado dekle. Tiho ji veli, naj vstopi. S prstom pokaže na Jezusa. Zlohotno se nasmehne in si skrivaj mane roke. Kaj neki skuša podtakniti Jezusu?
Jezus, ki je do sedaj gledal v tla, se dekletu zazre naravnost v oči. To je pogled, ki ne obsoja in ne terja ničesar zase. Izžareva ljubezen.
Mladenka otrpne. Nepremično strmi v Jezusa, kot bi preverjala, ali se v tem pogledu vendarle ne skriva zloraba. A ne najde ničesar. V njegovih očeh vidi le sebe in to jo pretrese. Po dolgih trenutkih tišine zamrmra kot sama zase:
GREŠNICA:    »Še nikoli se nisem srečala s tako čistim pogledom. Zdi se mi, da je v njem prostor zame, za moje čutenje in hrepenenje. Tudi za vso mojo grešnost in bolečino. Kot da ima v tvojih očeh vse to neprecenljivo vrednost. Mar je to tista ljubezen, ki sem jo tako dolgo iskala?«
PRIPOV.:    Po licih ji začno teči solze, ki ji spirajo ličilo. Skloni glavo. Dolgi lasje ji zakrijejo gola ramena. Zdi se, da se je spremenila v drugo dekle in da je njena lepota šele sedaj prišla res do izraza. Skloni se k Jezusu in mu začne s solzami močiti noge. Poljublja jih in jih briše z lasmi. Nato vzame dragoceno dišavno olje in jih pomazili.
Opazujemo to čisto bližino med njima in se spomnimo na neminljive zaklade, o katerih nam je nekoč Jezus govoril. Zdi se, kot bi pred našimi očmi raslo Božje kraljestvo in se uresničevala obljuba ljubezni.
Naše premišljevanje zmoti glas farizeja, ki se potiho obrne k najbližjim:
FARIZEJ:     »No, dragi gostje, sedaj ste se lahko sami prepričali o Učitelju. Ko bi bil v resnici prerok in Božji poslanec, bi vedel, kdo je žena, ki se ga dotika in kakšna je. Vedel bi, da je grešnica.«
PRIPOV.:    Jezus se mirno obrne k farizeju in mu reče:
JEZUS:     »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v hišo, mi nisi ponudil vode za noge, ona pa mi jih je močila s solzami in jih obrisala z lasmi. Poljubil me nisi, ona pa ne neha poljubljati mojih nog, vse odkar sem jo srečal. Glave mi nisi mazilil z oljem, ona pa mi z dišavnim oljem mazili noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila. Komur pa se malo odpusti, malo ljubi.«
PRIPOV.:    Nato še enkrat pogleda dekle in ji reče:
JEZUS:     »Odpuščeni so tvoji grehi. Rešena si, ker si verjela, da si vredna ljubezni in je nisi nehala iskati, čeprav te je življenje mnogokrat razočaralo in zapeljalo v greh in zlorabo. Sedaj pojdi v miru.«

MARIJIN KAŽIPOT
Gotovo tudi v tvojem razredu kdo izstopa zaradi neprimernega vedenja. Kakšen je tvoj odnos do njega? Se mu smeješ, kadar nagaja in ga s tem še spodbujaš k slabemu? Se ti zdi neumen in se zato ne družiš z njim?
Ne zgražaj se, če se kdo neprimerno obnaša, raje razmisli, kako bi mu pomagal.

Prim.: Lk 7,36-50; Mt 8,5-13; Jn 4,43-54

argaiv1933

natisni
PDF

13. Obsedenec v Géraški deželi

PRIPOV.:    Sedimo v čolnu. Z Jezusom in njegovimi spremljevalci plujemo preko velikega jezera. Voda je mirna in na gladini se lesketa sonce. Kmalu bomo pristali v Géraški deželi. Pogovarjamo se z učenci, ki pripovedujejo čudne reči o tem kraju.
UČENCI:    »Pravijo, da živi tukaj človek, ki ga že dolga leta obsedajo hudi duhovi. Živi na pokopališču in spi kar v grobnicah. Veliko kriči in razgraja. Obleke ne nosi. Rjove kot kakšna pošast. Ljudje so ga že večkrat skušali ukrotiti in vkleniti v verige; nadeli so mu okove, pa jih je vedno zlomil. Nihče mu ne more pomagati.«
PRIPOV.:    Ne vemo, kaj naj si mislimo o tej zgodbi. V našem času se zelo malo govori o hudih duhovih. Za podobne pojave so ljudje našli druge razlage. Zdi se, da hudič danes nima več prave moči, ker so časi naprednejši. Pa je to res?
Izkrcamo se in se razgledamo po deželi. Opazimo čredo svinj, ki se pase na hribu. V daljavi vidimo manjše naselje. Dežela je lepa. A zdi se, da se bo vreme poslabšalo. Sonce se skrije za oblak. Stemni se. Pravkar je neprijazno zapihal veter in valovi grozeče butajo ob čeri. Zdi se, da so tudi ptice utihnile. Prevzame nas čuden nemir.
Naenkrat zaslišimo čudno rjovenje. Od kod prihajajo ti nerazumljivi kriki? Nekaj se nam približuje. Po hribu teče naravnost proti naši skupini. Je morda kakšna žival, ki nas hoče napasti? Tuljenje je vedno glasnejše. Strah nas je. Skrijemo se za Jezusa. Tukaj se počutimo še najbolj varni.
Šele, ko se nam pošast približa, opazimo, da je to pravzaprav človek. Gol je, umazan in ves zaraščen. Gotovo je to tisti mož, o katerem so pripovedovali učenci. Divje gleda zdaj sem, zdaj tja. Slednjič priteče do Jezusa in se mu vrže pred noge. Z močnim glasom zavpije:
OBSEDENI:     »Kaj imamo s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Rotimo te, ne muči nas! Če nas hočeš izgnati, nas pošlji k svinjam, naj gremo vanje!«
JEZUS:    »Pojdite iz tega človeka, nečisti duhovi!«
PRIPOV.:    Jezus glasno ukaže. Močan krik nam grozljivo zapara ušesa. Naenkrat opazimo, da so svinje, ki so se prej mirno pasle na hribu, povsem podivjale. Tečejo naravnost v jezero. Druga za drugo poskačejo v vodo in potonejo v valovih.
Tedaj pa se spet vse umiri. Sonce posije. Veter poneha. Jezero je zopet mirno. Ptice pojejo in žvrgolijo.
Jezus se skloni k divjemu možu, ki ni več videti strašen. Joka in skriva obraz. Jezus ga stisne k sebi in ogrne s plaščem. Vse je mirno. Brez besed počivamo v spokojnem veselju. Zdi se nam, kot bi prispeli v Božje kraljestvo.
Čez nekaj časa se zasliši novo kričanje. Naproti prihaja gruča ljudi. Jezni so videti. Postavijo se pred Jezusa:
DOMAČINI:     »Zaradi tebe so naše svinje utonile! Odidi iz naših krajev in se več ne vrni!«
PRIPOV.:    Skupaj z Jezusom sedemo v čoln in se odpeljemo. Razmišljamo o vsem, kar se je danes zgodilo. Jezus je neobvladljivo divjanje spremenil v blagoslovljeno spokojnost. Zakaj ljudje ne vidijo čudovitih sprememb, ki jih Jezus prinaša? Zakaj se jih ne veselijo? Ne vidijo zla, ki jih skuša oropati vsega lepega. Ne vidijo Boga, ki jim vse lepo podarja.

MARIJIN KAŽIPOT
Hudi duh deluje tudi v tvojem življenju. Hoče te oropati zakladov Božjega kraljestva, zato ti nastavlja različne skušnjave, ki bi te zapeljale v greh. Odločno se upiraj lenobi in jezi, požrešnosti, nevoščljivosti in drugim skušnjavam!

Prim.: Lk 8,26-39; Mt 8,28-34; Mr 5,1-20

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information