natisni
PDF

2. Kralj Herod

PRIPOV.: Iskalci Božjega kraljestva, ste pripravljeni, da nadaljujemo pot?  Danes se naš korak ustavi pred mogočnim poslopjem. To je najvišja in najbolj veličastna hiša v vsej pokrajini. Okoli nje so bujni vrtovi. Veliko služabnikov vidimo in od stražarja izvemo, da je to kraljeva palača. Smo prispeli na cilj? Je tukaj Božje kraljestvo?  Stražarja poprósimo, naj nas povede do kralja. Po dolgih ho-dnikih nas pospremi do prestola. Tam sedi njegovo veličan-stvo. Vpraša nas:
HEROD:  »Po kaj ste prišli? Vas je morda pripeljal sloves o meni, o moji gostoljubnosti in uglajenosti, o mojih čudovitih zabavah, o lepoti mojih vrtov? Ste mi prinesli dragocena darila?«
ISKALCI: »Vaše veličanstvo, iskalci Božjega kraljestva smo. Ali je tukaj Božje kraljestvo?«
PRIPOV.: Kralj se vidno vznemiri:
HEROD: »Kakšno Božje kraljestvo neki? To je MOJE kraljestvo. Kraljestvo kralja Heroda. Mogočno je in veličastno, kot sem mogočen in veličasten jaz. No, mi ne boste izrekli nobene pohva-le?«
PRIPOV.: nas vpraša.
HEROD: »Meni vsi izrekajo hvalo in slavo. Dobrikajo se mi in govorijo o meni le najlepše in najboljše. Veste, všeč mi je, ko me hvali-jo, zato jim skušam ugajati.  Nekoč pa ... Nekoč se je našel nekdo, ime mu je bilo Janez Krstnik, ki me ni prav nič hvalil. In nič se mi ni dobrikal. Pred vsemi me je grajal. S prstom je pokazal na moje slabosti, očital mi je prevzetnost in grešno življenje. Govoril je, da je moje kraljestvo minljivo in da je bogastvo mojih zakladnic brez vrednosti. Da pa prihaja Kralj, ki bo vladal na veke, je pravil. Njemu naj pripravimo pot. Odpovedali naj bi se gre-šnim razvadam in spremenili svoje življenje.  Ne vem zakaj, a rad sem ga poslušal. Večkrat sem se napotil k njemu celó v puščavo in mu sledil k reki Jordan. Njegove besede so bile sicer trde in zoprne za moja ušesa, a srce ga je rado poslušalo. Naveličalo se je namreč lažnivih pohval in preračunljivega dobrikanja. Končno je slišalo resnico!«
ISKALCI: »Vaše veličanstvo,«
PRIPOV.: navdušeno rečemo.
ISKALCI: »Nam torej lahko poveste, kje naj najdemo tega preroka, od katerega ste slišali govoriti o Kralju vseh kraljev?«
PRIPOV.: Herod odkima:
HEROD: »Hm. Ne morem. Ne živi več. Dal sem ga usmrtiti!«
ISKALCI: »Usmrtiti!? Kaj pa vaše srce? Kaj pa resnica?«
PRIPOV.: pretreseno vzkliknemo. Herod pa se razhudi:
HEROD: »Navadni ljudje pa res ničesar ne razumete. Kaj ima srce sku-pnega z vladanjem? Kaj ima diplomacija skupnega z resnico? To nikomur ne ugaja. Moja žena je imela kar prav, ko je pregovorila hčer, naj kot nagrado za ples zahteva od mene Krstnikovo glavo. Željo sem ji izpolnil. Videl sem, da je to ugajalo mojim gostom.«
PRIPOV.: Dragi iskalci Božjega kraljestva, kar hitro se odpravimo od tod! Herodova palača je sicer imenitna in veličastna, a v njej ni prostora za resnico. Ko se odpravljamo dalje, bodimo po-zorni, da nas lastna pomembnost ne bi zapeljala v napačno smer in nas oddaljila od našega cilja.

MARIJIN KAŽIPOT

Se ti je že kdaj zgodilo, da si zaradi prevelike želje po zmagi goljufal pri igri, prijatelj pa je to opazil in te opozoril? Kaj si storil? Si se opravičil in nadaljeval s pošteno igro? Ali pa resnice nisi hotel priznati in si prijatelja morda celo ozmerjal z lažnivcem ter tako povzročil, da se je vajina igra slabo končala?
Vedno sprejmi resnico, čeprav se ti v°asih zdi neprijetna.

Prim.: Mt 6,14-29; Mt 14,1-12; Lk 9,7-9

argaiv1933

natisni
PDF

1. Lačna množica

(POZOR: imena so samo za boljši pregled in se jih ne bere na glas.)

PRIPOV.: Dragi iskalci Božjega kraljestva, smo že na poti. To je prvi dan našega potovanja. Nahajamo se v deželi Zábulonovi in deželi Neftálijevi, onkraj Jordana, v Galileji.
A tukaj nismo zato, da bi občudovali rodovitne doline ter se čudili puščavi in pustim goram. Naj nas ne prevzame pogled na jezera in čiste reke. Naše oči in ušesa naj bodo odprta za evangeljsko besedo. Bodimo pozorni. Kaj vidimo na obzorju? V daljavi je gruča ljudi. Možje in žene sedijo na tleh, kot bi nekaj čakali. Morda tudi oni iščejo Božje kraljestvo? Pojdimo do njih.
ISKALCI: »Pozdravljeni. Ali morda tudi vi iščete Božje kraljestvo?«
PRIPOV.: jih vprašamo. Naveličano odvrnejo:
MNOŽICA: »Ah, ne govorite nam o kakršnem koli kraljestvu. Rimsko cesarstvo, egiptovski faraoni, kralji in tuji vladarji – siti smo oblasti! A lačni kruha.«
PRIPOV.: Navdušeno rečemo:
ISKALCI: »Ampak v Božjem kraljestvu ni nihče lačen, nihče ne trpi po-manjkanja ali krivice.«
MNOŽICA: »Da, da, tudi to smo slišali, a besede ne napolnijo želodca. Veliko lepih obljub je že bilo izrečenih, nobena pa se ni ure-sničila. Zaman čakamo obljubljenega Odrešenika, da bi za-vladal in poskrbel za nas. Ne bo ga.«
ISKALCI: »Ste prepričani?«
PRIPOV.: rečemo žalostni.
MNOŽICA: »Seveda. Pred kratkim smo srečali nekoga, ki je o sebi rekel, da je Božji sin. Ime mu je bilo Jezus. Videli smo, kako je med nami delal čudeže. Ozdravljal je bolne, slepe in hrome. Lepo je govoril. Sami smo bili priča velikemu znamenju, ki ga je storil, da bi nasitil naše lačne trebuhe. Vzel je dve ribi in pet ječmenovih hlebov in jih pomnožil tako, da smo se vsi nasi-tili. Pet tisoč mož je nahranil in veliko žensk in otrok. Pa še je ostalo. Takrat smo verjeli, da je Jezus tisti, ki ga pričakujemo. Želeli smo ga postaviti za kralja.
Ko je odšel, smo mu sledili, ker smo se bali, da bomo kmalu spet lačni. Prosili smo ga, naj nam vedno daje svojega kru-ha. On pa nam je dejal: Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen. In kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. Jaz sem kruh, ki sem prišel iz nebes. A med nami so bili nekateri, ki so poznali tega človeka še iz otroštva. Poznali so njegovo mater in očeta. Tesarjev sin pa nam vendar ne bo govoril, da prihaja iz nebes! Nato je še rekel, da nam bo dal jesti svoje meso in piti svojo kri, ki da nam bo dala večno življenje. Kdo neki more dati jesti samega sebe!? Naveličali smo se poslušati trde besede. Odšel je na-prej, a mi smo ostali tukaj. Še vedno smo lačni,«PRIPOV.: končno nehajo z godrnjanjem. ISKALCI: »Mi prihajamo iz časa in kraja, kjer je kruha dovolj. Naše mize se šibijo pod težo raznovrstnih dobrot, množice pa so še vedno nezadovoljne. Ljudje se počutijo prazne. Hrana jih ne izpolni. Ne bomo čakali z vami. Hrepenenje po Božjem kraljestvu nas sili, da gremo naprej. Srečno!«

MARIJIN KAŽIPOT

Predstavljaj si, kako vesel bi bil, če bi za darilo dobil igračo, ki si si jo že dolgo želel. Veselje, ki ga obljublja Jezus, pa je še neskončno večje od tistega, ki ga lahko prinese katerakoli stvar iz trgovine. Vsaka igrača se namreč prej ali slej pokvari ali postane dolgočasna. Božje kraljestvo prinaša neminljivo srečo. Veséli se ga!
Prim.: Jn 6,1-61

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information