natisni
PDF

22. dan Peto videnje MOLITEV ZA MIR

Lucija, Frančišek in Jacinta so si po avgustovskem videnju še bolj goreče prizadevali, da bi z molitvijo in žrtvami pomagali Bogu spreobračati grešnike. Iskali so priložnosti, da bi se lahko v ta namen čemu odpovedali ali kaj potrpeli. Nekoč, ko so bili na paši, je Lucija našla na tleh robato debelo vrv. Začela se je igrati z njo in si jo je privezala okoli roke. Čez čas je opazila, da jo vrv žuli. Frančišku in Jacinti je predlagala, da si vrv razdelijo in jo nosijo privezano okoli pasu, kot žrtev za spreobrnjenje grešnikov.  Otroka sta se strinjala. Vrv so z ostrim kamnom razdelili na tri dele in si jo močno zategnili okoli pasu. To jim je povzročalo velike bolečine, zaradi katerih so Jacinti večkrat silile solze v oči. Lucija jo je v takih trenutkih prosila, naj vrv sname, Jacinta pa je odgovarjala: „Ne! Hočem darovati to žrtev Jezusu v zadoščenje in spreobrnjenje grešnikov.“

argaiv1958

natisni
PDF

20. dan UPRAVITELJ UGRABI PASTIRČKE

Dogodki v Fatimi so vznemirili celotno Portugalsko. Novica o napovedanem čudežu se je hitro razširila med ljudmi. Oblast, ki je bila veri sovražna, se je vznemirila. Preko časopisov so skušali vse skupaj osmešiti. Na ta račun pa se je vest širila naprej in vedno več ljudi se je želelo na lastne oči prepričati o nenavadnih dogodkih.
Tudi okrajni upravitelj, Anturo de Oliveira Santos, je postajal nemiren. Kot ustanovitelj in podpredsednik prostozidarske lože v Ouremu, je javno nastopal proti veri. Sedaj so se v njegovem okraju zbirale množice ljudi, ki so poklekale pred neko črniko in molile. Tega ni mogel trpeti. Odločil se je, da bo sam poskrbel, da se vsa zadeva čim prej zaključi. Očetoma pastirčkov je poslal poziv na zaslišanje v Ourem z zahtevo, naj pripeljeta s sabo tudi otroke. Oče Marto se je izgovoril, da je pot za tako majhna otroka prenaporna, Lucijin oče pa je bil drugačnega mnenja: „Jaz bom svojo vzel s seboj. Naj se brani kakor hoče. Jaz pri vsem tem ničesar ne razumem. In če laže, je prav, da jo kaznujejo.“

natisni
PDF

19. dan Tretje videnje MARIJA NAPOVE ČUDEŽ

V petek, 13. julija 1917, se je v Irijski globeli že zgodaj zjutraj začela zbirati velika množica ljudi. Zbralo se jih je okoli pet tisoč. Frančišek in Jacinta pa sta bila še vedno doma. Klečala sta ob svojih posteljah in jokala. Celo noč sta prebedela v molitvi in prosila Marijo, naj pomaga Luciji v njenih dvomih.
V Lucijini notranjosti se je tisti dan res zgodil preobrat, ki ga je sama takole opisala: „Naslednji dan, ko se je bližala ura, ko bi morala iti na srečanje, sem se nenadoma čutila prisiljeno, da grem. Gnala me je neka čudna sila, ki se ji nisem mogla upreti.“ Na poti v Irijsko globel se je spotoma ustavila pri Frančišku in Jacinti. „Brez tebe si ne upava iti. Pojdi z nama,“ sta jo prosila. „Grem,“ jima je odvrnila. Veseli so odhiteli na kraj videnja.

natisni
PDF

18. dan TEMA V DUŠI

Po drugem videnju nebeške Gospe so se otroci odpravili v Fatimo. Ljudje, ki so bili ob videnju z njimi, so veselo pripovedovali o vsem, kar so videli in doživeli. Lucijine matere pa to še vedno ni potolažilo.  Skrbelo jo je, da je vedno več ljudi zapeljanih v prevaro. Odločena je bila, da se mora vsa zadeva čim prej končati.
S tem prepričanjem je šla do župnika. Ta ji je svetoval, naj ne pretepa hčere in naj je ne straši. Predlagal je, naj otroke pripelje v župnišče, kjer jih bo sam že zasačil pri laži, če so res lažnivci.

natisni
PDF

17. dan Drugo videnje nebeške Gospe MOLITE ROŽNI VENEC

V sredo, 13. junija 1917, so v Fatimi praznovali god župnijskega zavetnika, sv. Antona Padovanskega. V času prikazovanja je v kraju potekalo veliko slavje. Tudi družini pastirčkov sta se odpravili tja, čeprav je Jacinta prejšnji dan povabila očeta in mater, naj ju raje pospremita v Irijsko globel, kjer se bo prikazala Marija. Mati Olimpija, ki je dvomila o prikazovanjih in hkrati vedela, kako rada ima Jacinta slavja, je vprašala: „Ne bi šla raje na slavje?“ Jacinta je odgovorila: „Ne, naša Gospa je lepša. Jaz pojdem v Irijsko globel z Lucijo in Frančiškom. Če bo naša Gospa rekla, naj gremo na praznovanje Sv. Antona, bomo pa šli.“
Na kraju videnja se je tisti dan zbralo okoli petdeset ljudi. Pastirčki so pokleknili pred črniko in začeli moliti rožni venec. Po molitvi so otroci znova videli odsev luči, podoben blisku, ki se jim je bližal. Takoj zatem so nad črniko zagledali Gospo, ki je bila prav tako lepa kot v maju.
Lucija jo je vprašala: „Kaj hočete od mene?“

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information