natisni

9. Kako verovati?

Splošno znan je čudež, ki se je leta 1263 zgodil v mestu Bolsena v Italiji. Neki duhovnik iz Nemčije se je na romanju v Rim ustavil v Bolseni, kjer je opravil sveto daritev. Že dolgo časa ga je begal dvom, ali je Jezus pod evharističnima podobama resnično navzoč. V Bolseni je maševal v cerkvi sv. Kristine. Med mašno daritvijo, pri spremenjenju, je začela hostija krvaveti. Kapljice so padale na korporal in pokazali so se rdeči madeži. Duhovnik je bil prepaden in je hotel ta dogodek ohraniti zase. Toda ko je zložil korporal, so kapljice padle tudi na kamniti marmorni tlak.

argaiv1075

Novica o dogodku se je hitro razvedela. Duhovnik, pri katerem se je zgodil ta evharistični čudež, je obiskal papeža Urbana IV., ki je takrat bival v Orvietu. Duhovnik je papežu vse natančno razložil in bil je srečen, da se je rešil mučnega dvoma. Papež je naročil, naj mu prinesejo korporal. Ko se je o čudežu tudi sam prepričal, je shranil okrvavljeni korporal v stolni cerkvi v Orvietu. Med drugim je papeža tudi ta čudež nagnil, da je za vso Cerkev uvedel praznik sv. Rešnjega telesa. Okrvavljeni korporal še danes hranijo v Orvietu.

Kot nam zgornji dogodek dokazuje, se lahko v življenju kristjana ali celo duhovnika pojavijo dvomi, ki nam otežijo našo vero. Skrivnost svete evharistije je zares skrivnost, do katere ne moremo priti s svojim razumom. V tem življenju živimo iz vere v sveto evharistijo, torej ne v samem gledanju. Že vera nam govori, da enostavno verjamemo tistemu, ki nam je to skrivnost razodel. Če bi evharistično skrivnost do konca razumeli, bi bili v stanju gledanja in ne verovanja. Stanje gledanja pa se nam bo odprlo, ko bomo prešli prag smrti in gledali Gospoda iz oči v oči. Zdaj pa verujemo, ker je Jezus rekel: »to je moje telo, to je moja kri.«

Res so negotovosti in dvomi lahko boleči v kristjanovem življenju. Dvom, ki se pojavi spontano, seveda še ni greh. Takrat obudimo vero: »Jezus, verujem, da si navzoč, ker si ti sam to rekel.«. Če nas mučijo dvomi, je treba več moliti, da bi nam Gospod pomagal. Pomembno je, da pri taki molitvi Gospodu puščamo popolno svobodo in mu vsak dan rečemo zgodi se tvoja volja. Ne moremo Gospoda siliti v čudež, ker ne vemo ali bi nam bil čudež v duhovno korist. Zgornjemu duhovniku je bil, mogoče bi jaz podlegel napuhu ali kaki drugi skušnjavi.

V takem dvomu in negotovosti je dobro pogosto ponoviti besede iz evangelija, ki jih je izrekel oče božjastnega dečka, ko je Jezusa prosil, naj sina ozdravi: »Verujem, pomagaj moji neveri!« Te besede nam bodo dajale moč in nas dvigale v trenutkih notranje bolečine. Dobro je pogosto v sebi poživljati vero v Jezusove besede, v Njegov nauk, posebej tiste besede, ki jih je izrekel pri zadnji večerji. Lahko si s svojimi besedami sestavimo molitev v ta namen:

»Jezus, hočem verovati vsaki tvoji besedi, ker ti popolnoma zaupam, da si govoril resnico. Težko mi je verjeti, vendar hočem verovati in hočem ti popolnoma zaupati. Posebej hočem trdno verjeti v tvojo navzočnost v sveti evharistiji. Ti sam si rekel, da je posvečena hostija tvoje telo. Tem besedah hočem verjeti, čeprav te v belem kruhu ne vidim in ne okusim. Ohrani mi zvestobo in poživi mi vero! »Verujem, Gospod, pomagaj moji neveri!«

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information